"Kozmični dež" nedemokratičnosti
Predsednica Državnega zbora je s tem, ko je dovolila ponovitev glasovanja v državnem zboru, odprla Pandorino skrinjico izkoriščanja parlamentarnih postopkov.
V četrtek, 23. novembra, je potekalo glasovanje o proračunskih dokumentih za leto 2024. Eno izmed perečih vprašanj je bilo usklajevanje socialnih transferjev z inflacijo, saj je sprva kazalo, da vladajoča koalicija polne uskladitve ne podpira.
Opozicijski poslanci so z amandmajem predlagali 100% uskladitev socialnih transferjev, njihov amandma pa je bil nepričakovano sprejet. Za je glasovalo 35 poslancev, proti pa le 28. Veliko poslancev Svobode, SD in Levice se je glasovanja vzdržalo, kar je omogočilo sprejem opozicijskega amandmaja.¹
Poslanci Svobode in SD so za takšen rezultat okrivili glasovalne naprave v Državnem zboru, te naj ne bi pravilno zabeležile njihovih glasovanj. Kljub številnim pregledom glasovalnega sistema in posnetkov kamer napake v sistemu sprva ni bilo mogoče potrditi. Poslanec Svobode je šel tako daleč, da je za napako okrivil “kozmični dež”.
Predsednica Državnega zbora je nato naslednji dan poslancem odredila, da se bo glasovanje o amandmaju ponovilo. V ponovljenem glasovanju so koalicijski poslanci amandma potrdili, tisti poslanci Svobode, ki so amandmaju sprva nasprotovali, so amandma v ponovljenem glasovanju podprli.²
Za delovanje demokratičnega sistema je ključno, da glas poslanca, enkrat ko je oddan, tudi obvelja. To poslance zavaruje pred morebitnimi pritiski. Parlamentarni sistemi po svetu dovoljujejo ponovitve glasovanj v izrednih primerih, a so pravila vnaprej jasna, odločitev predsednice Državnega zbora pa je bila arbitrarna.
Neodvisno od tega, ali je res prišlo do napake v glasovalnem sistemu, ali ne, so poslanci Svobode ponovitev glasovanja izkoristili za spremembo svojih glasov, kar pa ne bi smel biti namen ponovitve glasovanja. Sporno pa je tudi dejstvo, da je o ponovljenem glasovanju odločila Klakočar Zupančič, ki prihaja iz iste politične stranke, ki je ponovitev glasovanja zlorabila.
Tovrstne “napake” v glasovanju in ponovitve glasovanj doslej niso bile parlamentarna praksa, so pa pogoste na lokalnem nivoju. Po njih se prepoznajo svetniške skupine, ki delujejo po nareku župana. Ko županovi občinski svetniki narobe razumejo katero izmed navodil župana, jim ta omogoči ponovna glasovanja, vse dokler ni rezultat tak, kot si ga je župan želel.
Pogostejše pojavljanje tovrstnih praks na državnem nivoju bi pomenilo dokončni razkroj demokratičnega sistema kot ga poznamo.
Največja parlamentarna stranka, ki hkrati vodi vlado, bi se morala odpovedati mestu predsednice Državnega zbora. V nasprotnem primeru bo pod vprašaj postavljena integriteta celotnega Državnega zbora in tudi parlamentarnega sistema.³
