Program

Piratski programski sklopi so izhodiščna platforma za razmišljanje in kreativno delovanje v stranki. Osnovne programske postavke predstavljajo stališča Piratov, ki dajejo stranki temelje za razvoj podrobnejših rešitev na področju družbenih vprašanj.

Preambula

Le resnična demokracija omogoča pravičen soobstoj in uravnoteženje posameznih interesov znotraj države. Ker tega nikakor ni mogoče doseči le vsaka štiri leta na volitvah, je za zagotavljanje demokracije in demokratičnega odločanja potrebno stalno prizadevanje in spodbujanje vseh možnosti za posameznikovo neposredno in posredno udeležbo v procesih odločanja.

Digitalna revolucija prinaša priložnost za razvoj človeštva, saj omogoča krepitev demokracije, svobode in državljanskih pravic, zlasti svobode govora in sodelovanja vsakega posameznika pri odločanju o vprašanjih skupnosti. Zato Pirati menimo, da se morata tudi področji demokracije in participacije prilagoditi 21. stoletju ter izkoristiti vse njegove priložnosti.

Zavzemamo se za odprto, svobodno in demokratično družbo, ki udejanja vse napredne vidike družbenega razvoja. Politika Piratov sloni na deljenju znanja, idej in kulture. Zagovarjamo popolno svobodo mišljenja in izražanja, ki ne posega v svobodo drugega. Piratske ideje so namenjene ohranjanju in razvoju tega temeljnega vsebinskega izhodišča.

Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Vsak ima pravico do življenja, svobodnega mišljenja, samoodločbe in sodelovanja v družbi.

Vsi smo enaki pred zakonom. Vsi imamo pravico sooblikovati družbene strukture, sodelovati v procesih njihovega upravljanja in biti seznanjeni z vsem, kar se sprejema v našem imenu. Spoštovanje zasebnosti posameznika in družine je bistvenega pomena. Vsi imamo svobodno izbiro oblikovanja medsebojnih odnosov, sodelovanja in združevanja.

Svobodna participacija v družbi in politiki je pogojena s pravnim varstvom ter dostopom do izobraževanja, zdravstva in infrastrukture.

Zavzemamo se za politiko, ki temelji na argumentih in zdravih kompromisih. Smo proti politikantstvu in cenenemu političnemu estradništvu. Politika ni cilj, temveč veščina iskanja čim širšega konsenza v splošno dobro države in njenih prebivalcev.

Politika naj povezuje in ne razdvaja!

Prehod v digitalno družbo predstavlja pomemben korak v razvoju človeštva. Bistveno vpliva na naša socialna življenja, politične procese in gospodarske dejavnosti. Prosta komunikacija omogoča napredek družbe, nove digitalne tehnologije pa odkrivanje doslej neprepoznanih potencialov. Le s prostim pretokom in dostopom do informacij lahko vesten in odgovoren državljan ubraniti svojo svobodo pred grožnjo totalitarizacije družbe s strani države in zunanjih deležnikov.

Sodobne družbe si ni več mogoče predstavljati brez digitalnih komunikacij.
Zato si Pirati prizadevamo za dostop do svetovnega spleta kot človekovo pravico Povezava do spleta omogoča posamezniku polno udeležbo v družbi, dostop do informacij, izobraževalnih in kulturnih vsebin ter izvajanje gospodarskih dejavnosti. Zato je treba vsakemu posamezniku zagotoviti možnost dostopa do spleta s primerno hitrostjo povezave.

Neodtujljiva pravica do deljenja vsebin na internetu je za nas postulat, ki se mu ne odrekamo. Deljenje vsebin in informacij v nekomercialne namene je zagotovilo enakomernega razvoja, izobraževanja in informiranja družbe. Naš moto se glasi: “Sharing is caring!” (Kdor deli, za drugega skrbi!)

1. Spoštovanje človekovih pravic

Zavzemamo se za dosledno spoštovanje vseh človekovih pravic, na katerih temelji razvoj odprte družbe in svobodnega posameznika. Nasprotujemo kakršnikoli omejitvi človekove zasebnosti, cenzuri in preganjanju državljanov, ki javno izražajo svoje mišljenje in prepričanje. Zavzemamo se za varovanje vseh človekovih pravic in zahtevamo, da dostop do čiste pitne vode in interneta postaneta človekovi pravici. Prizadevamo si za vse elemente človekovih pravic, ki jih predvideva ustava v 14. členu in za njihovo podrobnejšo opredelitev:

V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, spolno identiteto in izraz, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.

2. Zasebnost, nadzor in varovanje podatkov

Zasebnost je človekova pravica in predstavlja temeljno vodilo Piratov. Je neodtujljiva pravica posameznika, da sam nadzoruje, katere informacije o sebi je pripravljen deliti, tako v fizičnem kot digitalnem svetu. Poseg v zasebnost je mogoč le v posebnih primerih, ki jih določa zakon. Informacijska tehnologija omogoča zelo prefinjene možnosti nadzora, zato se zavzemamo za strogo omejitev nadzora nad ljudmi. Preprečiti je treba vse zlorabe na tem področju. Nadzor nad podatki in spremljanje posameznikovega digitalnega prometa se lahko opravlja izključno na podlagi sodne odredbe pristojnega sodišča. Država in njeni organi posedujejo veliko zasebnih podatkov o posameznikih, zato morajo tudi vsakomur brezpogojno zagotoviti vpogled v zbrane podatke o njih. Enako mora veljati tudi za vse druge subjekte, ki shranjujejo osebne podatke. Na zahtevo posameznika mu morajo omogočiti popravek, blokiranje ali izbris teh podatkov.

3. Efektivna transparentnost

Zavzemamo se ne le za teoretično, ampak tudi efektivno transparentnost tako politike kot državnih organov. Efektivna transparentnost je lastnost sistema, ki za jasen in učinkovit vpogled v procese, podatke in informacije ne zahteva nerazumnega truda. S primerno stopnjo transparentnosti se preko osveščanja dviguje tudi stopnja odgovornosti in integritete, kar bistveno zmanjšuje korupcijska tveganja v družbi. Boj proti korupciji je boj za demokratično in pravično družbo. Zavzemamo se za natančno izvajanje odgovornosti javnih funkcij in njihovih nosilcev.

Transparentnost je temeljni pogoj za neodvisno in načelno delovanje politike ter države, ki bo uresničevalo interese vseh prebivalcev. Država služi vsem in ne le posameznim interesnim skupinam. Njeno delovanje in poslovanje morata biti popolnoma transparentni, kar informacijska tehnologija omogoča že sedaj.

Transparentnost je eno od zagotovil proti izkoriščanju in zlorabi javnega dobra in je neposredno povezana z bojem proti spornim ravnanjem posameznikov za doseganje zasebnih ciljev v škodo skupnim interesom. V ta namen se zavzemamo za zakonsko urejeno popolno varstvo ”žvižgačev”, ki se izpostavljajo za javno dobro in dobrobit celotne družbe.

4. Svoboden, nevtralen in hiter internet

Komunikacija po digitalnih omrežijih je dandanes stvarnost. Dostop do digitalnih komunikacij omogoča polno sodelovanje v družbi, prosto objavljanje stališč, dostop do javnih informacij, izobraževanja in kulturnih vsebin ter izvajanje gospodarskih dejavnosti. Ta dostop nikoli ne sme biti omejen, niti začasno niti delno.

Zavzemamo se za ustavno zagotovljeno pravico dostopa do interneta, ki mora ostati svoboden in nevtralen. Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se ves internetni promet obravnava enakovredno, neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije. Zavzemamo se za enakopravnost vseh internetnih storitev in protokolov.

Država in ponudniki storitev lahko posegajo v pretok podatkov izključno na podlagi zakonskih določil ter sodnih odločb.

Nobenemu udeležencu ali storitvi se ne sme omejevati zakupljene pasovne širine dostopa do interneta.

Moderna in zmogljiva širokopasovna telekomunikacijska infrastruktura je osnovni pogoj za prehod v učinkovito informacijsko družbo. Za enakomeren razvoj države in zmanjševanje razvojnih razlik po posameznih regijah kot tudi razlik med urbanimi in podeželskimi območji je pomembno zagotoviti pogoje in spodbude za izgradnjo širokopasovne infrastrukture tudi na območjih, ki ekonomsko niso zanimiva za komercialne ponudnike. Ustvariti je treba pogoje za sodelovanje podjetij, izobraževalno-raziskovalnih ustanov in javne uprave za učinkovitejši razvoj e-družbe.

5. Reforma monopola nad avtorskimi deli

Zavzemamo se za reformo avtorskega prava. Ustvarjena dela so rezultat dostopa do zakladnice celotnega ustvarjenega znanja človeštva in se morajo tja tudi vračati ter biti na razpolago vsem.

Zavedamo se pomena ustvarjalcev v družbi in zagovarjamo pravično nadomestilo avtorjem za njihovo delo pri ustvarjanju znanja in vsebin. Med pravicami avtorjev in industrijo, ki izkorišča svoj močnejši položaj, obstajajo globoka nesorazmerja. S tem se duši kreativnost, inovativnost in dostopnost znanja. Ob prisotnosti novih ekonomskih in poslovnih alternativ, ki omogočajo boljše načine financiranja avtorjev ter boljšo in širšo distribucijo njihovih del, je umetno ohranjanje preživetih poslovnih modelov nesmiselno. Zavzemamo se za prehod iz kolektivnega na individualno upravljanje avtorskih pravic.

Problematična je tudi dolžina trajanja monopola nad kopiranjem avtorskega dela. Prepričani smo, da nekomercialna uporaba in kopiranje stvaritev ni v nasprotju z interesi izvornih ustvarjalcev. Prav tako zavračamo tehnologije kontrole dostopa (DRM) in se zavzemamo za njihovo prepoved, saj ovirajo ali onemogočajo kopiranje ustvarjalnih del in permanentno preprečujejo vračanje del v zakladnico človeškega znanja.

Monopol nad kopiranjem ne more in ne sme prevladati nad pravico do zasebnosti in informiranosti.

6. Patenti

Zavzemamo se za reformo patentnega prava. Patenti ustvarjajo monopole in bi se morali podeljevati le za izjemne izume in kadar bi na ta način zares pospešili širjenje inovacij. V nasprotnem primeru se patentov ne bi smelo podeljevati, saj veliko podjetjem omogočajo zatiranje konkurence in tako upočasnjujejo razvoj. Povsem bi morali odpraviti patente na programsko opremo, poslovne metode, ideje, organske stvari in stvari, ki že obstajajo v naravi.

Ena od možnih rešitev je tudi skrajšanje trajanja patentnih zaščit, dvig standardov za dodelitev patentov in preprečevanje zlorabe patentnega prava. Takšne rešitve pa so seveda smiselne le, če so poenotene na mednarodni ravni.

Pirati se v splošnem zavzemamo za odpravo vseh monopolov, ki ovirajo razvoj družbe in družbene blaginje.

7. Odprti standardi in prosti formati

Uporabnikom različnih sistemov mora biti omogočena prosta in trajna uporaba podatkov vseh vrst. To pa je izvedljivo le, kadar so podatki v obliki, ki izpolnjuje merila odprtega standarda. Enako velja za različne tehnične sisteme, ki lahko v polnosti sodelujejo le, kadar njihovi vmesniki temeljijo na odprtih standardih. Zavzemamo se za uporabo in razširjanje, promocijo in prioritizacijo odprtih standardov in prostih formatov, saj se bo le tako zmanjšala odvisnost od posameznih proizvajalcev (vendor lock-in), kar bo krepilo svobodno konkurenco in preprečilo monopole.

Državni organi naj zato pri deljenju informacij z državljani uporabljajo odprte standarde, do katerih imajo vsi prost dostop.

8. Svobodna programska oprema

Zavzemamo se za spodbujanje razvoja in uporabo programske opreme, ki se lahko neomejeno uporablja, preučuje, razširja in spreminja. Svobodna programska oprema zagotavlja svojim uporabnikom vse bistvene svoboščine, ki so potrebne za prevzem nadzora nad lastnimi tehničnimi sistemi. Še posebej pa je treba izobraževalnim institucijam in celotni javni upravi omogočiti postopen prehod tehnične infrastrukture na svobodno programsko opremo. Tako se dolgoročno zmanjšajo stroški za javni proračun in odvisnost od posameznih ponudnikov.

Svobodna programska oprema spodbuja sodelovanje, vnovično uporabo in širjenje idej ter razvoj družbe 21. stoletja.

9. Zdravje

Zavzemamo se za vsem dostopen sistem zdravstvenega varstva, saj je zdravje ključno za uspešno družbo. Pri zdravstveni politiki je v ospredju blaginja ljudi in ne maksimiranje dobička zdravstvenega sistema. Zdravje je vrednota in ne strošek, varčevanje na račun zdravja pa dejanski in preverljiv strošek.

Zavzemamo se za solidarnostni sistem financiranja zdravstvenih storitev ter učinkovito organizacijo zdravstvenega varstva, zato smo za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos teh sredstev v obliki obveznega zdravstvenega zavarovanja na javno zdravstveno blagajno. Kot dopolnitev javnega zdravstvenega sistema pozdravljamo sistem zasebnih ustanov, ki pa morajo biti strogo ločene od javnega sistema.

Zdravstvena blagajna mora biti učinkovita in transparentna, javna naročila na področju zdravstvene opreme, materiala in zdravil pa naj bodo vodena centralno in poenoteno. Koncesije za zasebne ambulante morajo biti izdane na ravni države in ne lokalnih skupnosti. Lekarniška dejavnost naj bo ob ustrezni regulaciji popolnoma liberalizirana.

Nujno je vlagati napore za čim hitrejši prehod na sistem e-zdravja, ki bo racionaliziral postopke, pripomogel h krajšanju čakalnih vrst ter zmanjšal posredne stroške zdravstvenega sistema.

10. Politika drog

Pirati smo za nerepresivno politiko drog ter zahtevamo ukinitev neprimerne in nedelujoče prohibicije. Za oblikovanje ustrezne regulacije drog zahtevamo vnovično objektivno oceno vseh psihoaktivnih snovi in njihovega tveganja na podlagi znanstvenih dejstev.

Ustaviti je treba kriminalizacijo uporabnikov drog in se posvetiti preprečevanju nelegalne trgovine, ki bi jo nadomestili z regulirano in kontrolirano prodajo.
Prepoved naravnih rastlin je popolnoma absurdna, zato smo za takojšnjo odpravo prepovedi gojenja in uživanja marihuane in vzpostavitev regulacije na tem področju.

Namen in cilji politike drog morajo biti usmerjeni v zmanjševaje negativnih vplivov na posameznike in družbo.

11. Izobraževanje

Vsak posameznik ima pravico do kakovostne izobrazbe. Zavzemamo se za vsem brezplačno dostopen javni izobraževalni sistem, vse od predšolske vzgoje in izobraževanja do podiplomske izobrazbe. Prost dostop do informacij in izobraževanja je nujni pogoj za gospodarskega in družbenega razvoja.

V svobodni in demokratični družbi je bistvenega pomena, da ima posameznik možnost najvišje stopnje družbene udeležbe. Zato mora biti glavna skrb oblikovanje institucionalne podpore za razvoj zrele, kritične in družbeno integrirane osebe ter vzpostavitev izobraževalnega sistema, ki bo v ospredje postavil potrebe učencev.

Zavzemamo se za reformo učnih vsebin in načina poučevanja, saj je v dobi informacijske družbe nujno prilagoditi izobraževalni sistem prilagodi zahtevam današnjega časa. Večji poudarek mora biti namenjen izobraževanju digitalnih znanj, veščin in kompetenc ter uporabe informacijskih tehnologij in interneta, ki so v sodobni družbi prisotni na vseh področjih.

Učence je treba izobraziti v kompetentne in informacijskih tehnologij vešče državljane, saj je informacijska izključenost pot v revno družbo. Iz istega razloga je pomembna tudi pomoč družbeno izključenim in starejšim prebivalcem. Ob tem moramo izobraževalnim ustanovam omogočiti, da odgovorno in kompetentno izvajajo izobraževalni program, brez nepotrebnih birokratskih ovir in preprek.

12. Znanost in raziskovanje

Znanost je temelj družbenega razvoja in bistven del kulture, ki ne služi le tehnološkemu razvoju, ampak tudi intelektualnemu in kulturnemu razcvetu. Zato je spodbujanje znanosti pomembna družbena naloga, ki pa ne sme biti pod nadzorom kratkovidnih ekonomskih interesov. Zato je nujno spodbujati temeljne raziskave, ki so potrebne za razvijanje novih področij “uporabne” znanosti.

Znanstveni razvoj je mogoče zagotoviti le s stalno izmenjavo raziskovalnih podatkov, informacij in znanj ter ob spoštovanju znanstvene etike. Zavzemamo se za prosto izmenjavo in prenos znanja, zlasti za namene preverjanja, nadaljnjih raziskav in izobraževanja. Raziskave in raziskovalni rezultati, ki so v celoti ali delno financirani iz javnih sredstev, morajo biti prosto dostopni vsem.

13. Gospodarstvo

Gonilna sila slovenskega gospodarstva so mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), ki prispevajo največji delež bruto domačemu proizvodu. Zato je moramo ta sektor še posebej negovati. Zavzemamo se za spodbudno okolje, ki bo podjetjem omogočalo nadaljnji razvoj in širitev, za kar je potrebna davčna politika, ki bo spodbujala raziskave in razvoj. Minimalna, učinkovita in dosledna regulacija, hitri administrativni postopki ter stabilno in previdljivo davčno okolje so pogoj za uspešno gospodarstvo in razvoj novih poslovnih modelov.

Še posebej se zavzemamo za podporo visokotehnoloških zagonskih (start-up) podjetij, ki imajo glede na visoko raven znanja izjemen potencial za razvoj novih produktov, oblikovanje novih delovnih mest in pozicioniranje Slovenije kot visokotehnološke družbe. V ta namen je treba vzpostaviti takšno okolje, ki bo podpiralo razvoj zagonskih podjetij v prvih letih njihovega delovanja.

Informacijska družba omogoča ekonomijo delitve oziroma delitveno ekonomijo (sharing economy), ki ponuja nove možnosti za izmenjavo dobrin in storitev. Souporaba in deljeno lastništvo sta pomembna za prehod iz potrošniške družbe v družbo, ki se zaveda omejenih virov in daje prednost dostopnosti pred lastništvom. Zavzemamo se za vzpodbudno regulacijo delitvene ekonomije v smislu razlikovanja med poslovnima modeloma B2C (podjetje-kupec) in C2C (kupec-kupec).

14. Digitalna ekonomija

Industrija informacijsko-komunikacijskih tehnologij in internetno gospodarstvo nista le pomembni področji gospodarstva in tehnologije, ampak tudi gonilo digitalizacije poslovnega okolja, dela in celotne družbe. Digitalizacija danes ne ustvarja le gospodarske rasti in novih delovnih mest, ampak je tudi ključnega pomena za konkurenčnost in inovacije v prihodnosti.

Prehod vseh gospodarskih sektorjev v digitalni svet je neizbežen in nujen, s tem pa tudi prehod države na elektronsko poslovanje. Za prehod v digitalno družbo je nujno široko soglasje in sodelovanje vseh deležnikov. Zato je treba zagotoviti hitre širokopasovne povezave, izobraziti digitalno vešče državljane ter vzpostaviti digitalne storitve, tako na strani države kot tudi gospodarstva in končnih uporabnikov, ob tem pa z vzpostavitvijo varnega spletnega okolja zagotoviti zaupanje v njegovo uporabo.

Zmotno, nepravilno in škodljivo bi bilo obstoječe storitve in procese le digitalizirati. Za maksimalni izkoristek potenciala informacijske družbe je nujno iz obstoječih procesov in storitev izluščiti njihov cilj, pretehtati nadaljnjo smotrnost tega cilja v digitalni dobi ter oblikovati rešitve, ki bodo izkoristile prednosti digitalne družbe in razpoložljivih tehnologij.

15. Davčna politika

Zavzemamo se za učinkovito in pravično davčno politiko, ki zagotavlja zadostno financiranje varne in socialne države, ob minimalni obremenitvi prebivalstva in gospodarstva. Cilj davčne politike mora biti zagotavljanje učinkovitega delovanja države, dostojnega življenja državljanov, socialne vključenosti in ugodnega okolja za uspešen razvoj gospodarstva.

Temelj takšne davčne politike je vzpodbujanje davčne discipline ter učinkovito izvrševanje davčne zakonodaje, kar bo znižalo visoke davčne obremenitve, ki so posledica slabega davčnega izplena. Zavzemamo se za pravičnejši davčni sistem, predvsem za pravičnejšo dohodninsko obremenitev posameznikov. V ta namen je treba vzpostaviti dohodninski sistem z več razredi in lestvico, ki bo spodbujala razvoj najštevilčnejšega dela prebivalstva, srednjega sloja. Zato predlagamo uvedbo sedmih dohodninskih razredov: dva spodnja, dva srednja, dva višja in najvišji davčni razred.

Država mora s svojo davčno politiko prispevati k oblikovanju družbe, v kateri se bodo posamezniki sposobni sami preživljati. Nesprejemljivo je, da polno zaposlena oseba tega ni sposobna ali da celo zaposleni starši ne morejo preživljati lastne družine.

Pirati smo proti uvedbi socialne kapice (omejitvi obračunavanja prispevkov socialnega varstva na prejemke oziroma plače, ki so nad določeno višino), saj zagovarjamo družbeno solidarnost. Socialna kapica ni socialni korektiv, ampak razbremenitev najbolje plačanega dela prebivalstva, zato je to v naših očeh »bogataška kapica« in ji odločno nasprotujemo.

16. Zadružništvo in kooperative

Sodelovanje, deljenje in souporaba sredstev vodita v stabilnejši ter družbeno in okoljsko odgovorno gospodarstvo.

Pirati se zavzemamo za zadružništvo kot pomembno obliko ekonomske demokracije. Zadružno organiziranje na področjih kmetijske, gozdarske, trgovske in drugih dejavnosti je pomembno tudi z vidika trajnostne rabe okolja in naravnih virov. Zato mora država ustvariti takšne poslovne pogoje, ki bodo zadrugam omogočili tržno konkurenčno poslovanje, z najsodobnejšimi pristopi pri organizaciji in vodenju.

Zavzemamo se za zadruge, v katerih so zaposleni hkrati tudi solastniki, saj so takšne oblike veliko bolj družbeno odgovorne. Zaposleni imajo tako možnost nadzora nad poslovanjem in soustvarjanja razvoja zadruge.

Za širitev tega gospodarskega sektorja je treba ustvariti zakonodajno podporno okolje, ki omogoča čim lažje združevanje, ustanavljanje in delovanje zadrug, hkrati pa omogoča tudi preoblikovanje podjetij v delavske zadruge.

17. Privatizacija in upravljanje podjetij v državni lasti

Pirati ne nasprotujemo vsakršni odprodaji podjetij, ki so v lasti države. Nasprotujemo pa prodaji tistih podjetij, ki upravljajo infrastrukturo, nujno za delovanje družbe. To so podjetja, ki imajo v lasti cestno, energetsko, železniško, luško in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Iz gospodarsko-varnostnih razlogov mora v državnem portfelju ostati vsaj ena sistemska banka, ki lahko vzdržuje konkurenčni trg. Hkrati zahtevamo temeljito prenovo korporativnega upravljanja in primerne letne donose. Izgovor, da je bolje prodati, ker ne znamo upravljati, v celoti zavračamo. Vlada je dolžna odgovorno upravljati državno premoženje ter vzpostaviti učinkovit sistem upravljanja in nadzora državnih podjetij.

18. Prostotrgovinski sporazumi

Pirati ne nasprotujemo sporazumom, ki jih narekujeta neizogibna globalizacija in vseprisotnost interneta, če ti služijo javnemu interesu. Iz želje po sodelovanju, varnosti, prostem pretoku ljudi in razvoju gospodarstva je nastala tudi Evropska unija.

Odločno pa nasprotujemo prostotrgovinskim sporazumom, ki znižujejo standarde na področjih demokracije, človekovih pravic, zdrave hrane in čiste vode ter vodijo v cenzuro interneta, nadzor nad državljani in privatizacijo javnega dobrega. Sprejemanje sporazumov mora biti transparentno in podvrženo demokratičnemu nadzoru. Kategorično nasprotujemo ponavljajočim se poskusom vzpostavljanja mehanizmov za reševanje sporov med vlagateljem in državo, saj ogrožajo suverenost države kot take.

19. Ključna infrastruktura

Ključna infrastruktura državnega pomena obsega tiste zmogljivosti in storitve, katerih prekinitev ali uničenje bi imelo resne posledice za nacionalno varnost, gospodarstvo, najpomembnejše družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito ter družbeno blaginjo. Ob nesrečah je treba organizirati učinkovito in koordinirano operativno delovanje različnih služb s področja nacionalne varnosti. Zagotovljeno mora biti tudi čim bolj nemoteno delovanje tako imenovane ključne infrastrukture (dobava vode in elektrike, delovanje komunikacijskih in informacijskih sistemov, zdravstvena oskrba in podobno).

Ključna infrastruktura je praviloma v državni lasti, v posameznih in strogo reguliranih primerih pa tudi v mešani ali zasebni lasti. Zavzemamo se za opredelitev načina in dolžnosti financiranja vse infrastrukture, ki mora delovati v primeru velikih naravnih in drugih nesreč, izjemnih stanj in izrednih razmer. Še zlasti pri zasebnih sistemih je treba jasno opredeliti, kaj je dolžna financirati država in kaj lastnik infrastrukture. Podrobno morajo biti predpisani tudi standardi kakovosti storitev ključne infrastrukture, še zlasti ob velikih naravnih in drugih nesrečah, izjemnih stanjih in izrednih razmerah.

20. Socialna država

Spoštovanje pravne in socialne države, demokracije ter človekovih pravic je zapisano v ustavo. Zavzemamo se za dosledno spoštovanje teh določb, tako na ravni družbe kot celote kot tudi v primeru vsakega posameznika. Prav tako zahtevamo striktno upoštevanje standardov EU na področju socialnih politik, ki so na neprimerno višji ravni kot v Sloveniji. Socialna država za nas pomeni, da ima vsak posameznik pravico do dostojnega življenja. Država mora izračunati »osnovno košarico življenjskih stroškov« oziroma koliko posameznik minimalno potrebuje za preživetje. Osnovna košarica mora upoštevati stroške hrane, obleke, stanovanja, informiranja, šolanja in zdravljenja ter druge stroške, ki so potrebni za normalno življenje posameznega državljana. Stroški osnovne košarice obenem predstavljajo minimum, ki ga mora država izplačati upravičencem kot socialni transfer. Zadovoljen, zdrav, gmotno preskrbljen in razgledan posameznik je temelj zdrave demokratične družbe. Posebno skrb mora država namenjati ranljivim skupinam, kot so otroci, starostniki, invalidi, istospolno usmerjeni, transspolni posamezniki ali predstavniki etničnih manjšin, ter stigmatiziranim skupinam prebivalcev, kot so obsojenci, duševni bolniki in odvisniki.

Pravica do osebnega dostojanstva, varnosti in družbeni vključenosti spada med temeljne pravice posameznika, ki so zapisane tudi v ustavi. Človek lahko živi dostojno življenje le, če lahko zadovolji svoje osnovne življenjske potrebe in se ne sooča z družbeno izključenostjo.

Pirati se zavzemamo za tako socialno državo, ki bo po uradni dolžnosti skrbela za socialne pravice in od državljanov ne bo zahtevala, da jih z napornimi birokratskimi postopki uveljavljajo sami. Tak sistem je mogoče uvesti s centraliziranim informacijskim sistemom, ki bo uredil socialne pravice državljanov enotno in na enem mestu.

21. Družinska politika

Zavzemamo se za sodobno družinsko politiko. Ta temelji na načelu varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic. Raznolikost življenjskih slogov je osebnostna pravica. Vsakomur mora biti zagotovljeno, da svobodno in samostojno izbere želeno obliko partnerskega sožitja.

Vsak prebivalec Slovenije ima pravico živeti družinsko življenje po svoji izbiri. Država v to ne sme posegati brez upravičenega razloga. Kot je zapisano v ustavi, je država dolžna varovati družino in še prav posebej otroke. To mora veljati tudi, ko nastopijo okoliščine, ki bi lahko pomembno vplivale na nadaljnji razvoj otrok. Še posebej je to pomembno, kadar pride do zlorabe, zanemarjanja ali nasilja. Država mora vzpostaviti take mehanizme, ki bodo tovrstne pojave hitro in učinkovito sankcionirali. Zavzemamo se za striktno preprečevanje in kaznovanje vseh oblik zanemarjanja otrok in nasilja v družini. Država mora vzpodbujati drugačne oblike reševanja konfliktov in sodobne vzgojne pristope.

Pirati se zavzemamo za normo skupnega starševstva v primerih razhoda izvenzakonske zveze ali razveze zakonske zveze, kadar ni prisotno kaznivo dejanje na škodo otrok. Ta norma temelji na enakopravnosti spolov, uravnoteženosti vzgojnega vpliva ter največji koristi otrok.

Zavzemamo se za vzpodbujanje kompetentnosti otrok in mladine, kar pomeni, da se lahko v skladu s svojo starostjo in psihofizičnimi sposobnostmi o sebi samostojno odločajo in sprejemajo odgovornost za svoja dejanja. Tako bodo tudi kot odrasli lahko postali samostojni in aktivni državljani. Otroci niso last svojih staršev niti države.

O rojstvu otrok lahko vsaka ženska odloča svobodno.

22. Univerzalni temeljni dohodek

Digitalizacija gospodarstva in avtomatizacija proizvodnje bosta v naslednjih letih privedla do krčenja velikega števila (po nekaterih podatkih celo do 40 odstotkov) delovnih mest. Da bi se izognili pričakovanim družbenim problemom in osebnim stiskam, ki jih bo to povzročilo, zagovarjamo uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), ki bo omogočal vsaj minimalne človeka vredne življenjske pogoje. Pirati vidimo UTD kot zagotovilo človečnosti v digitaliziranem in avtomatiziranem razvitem svetu, v katerega se razvija naša družba.

23. Kulturna politika

Kultura je poleg znanosti ključno področje nacionalnega razvoja, in to ne samo zaradi jezika in kulturne dediščine. Ustvarjalci na različnih poljih kulture pogosto odpirajo teme in perspektive, ki jih družba in znanost sploh še ne zaznavata kot nekaj, kar je vredno pozornosti. Narod, ki zanemarja pomen kulture, zanemarja samega sebe in lastno bit. Zato je treba prekiniti mačehovski odnos slovenske politike do kulture in prevetriti celotno kulturno politiko, ob tem pa zagotoviti dovolj sredstev, da lahko kulturni ustvarjalci svojo kreativnost vlagajo v umetnosti, ne pa zgolj v golo preživetje.

Zavzemamo se za kulturno politiko, ki bo zagotavljala pogoje za razvoj kulture na vseh kulturnih področjih, tako tam, kjer prevladuje institucionalna kutura (muzeji, galerije in podobno), kot tudi na tistih področjih, kjer prevladujejo zasebni producenti (kot na primer film, književnost, sodobni ples, internetna umetnost). Država mora podpirati kulturne dejavnosti tako na domačem kot tudi na mednarodnem polju.

24. Odprta in svobodna kultura

Odprta in svobodna kultura je pogoj za neodvisno delovanje vseh prebivalcev in za razvoj družbe, ki je usmerjena v prihodnost. Pravica dostopa do kulturnih in zabavnih vsebin, tako kot tudi pravica posameznika do njegovega prostega časa in počitka, spadata med neodtujljive človekove pravice. Kultura in umetnost sodita med najpomembnejše družbene segmente, saj brez njiju ni razvoja kreativnosti, kar posledično vodi do družbene stagnacije. Država je dolžna zagotoviti kulturi in umetnosti ustrezno mesto ter podlage za delovanje in razvoj. Tako skozi sistem sofinanciranja spodbuja delovanje in razvoj umetnosti, ohranjanje kulturne dediščine, nove umetniške prakse in mlade perspektivne umetnike ter deficitarne poklice na področju kulture.

Nujna je tudi ureditev statusa tako imenovane izveninstitucionalne kulture, torej zasebnih kulturnih ustanov, zavodov in drugih neprofitnih oblik kulturnega delovanja, kamor sodi tudi status samostojnega kulturnega delavca. Izveninstitucionalno kulturo v veliki meri sestavljajo nevladni kulturni producenti in organizacije, ki ustvarjajo kulturo na neprofitni bazi in katerih glavni cilj je ustvarjanje kulturnega programa. Na tem področju se producenti še vedno soočajo z omejitvami, zlasti pri prijavah na razne programske razpise s področja kulture. To jih postavlja v popolnoma podrejen položaj v primerjavi z »državnimi« kulturnimi institucijami oziroma institucionalno kulturo. Zato se zavzemamo, da se izveninstitucionalni kulturi zagotovi vsaj del sredstev za osnovno delovanje, dostop do institucionalne kulturne infrastrukture pod primernimi pogoji ter strokovno-tehnično podporo na področjih mednarodnega sodelovanja in prijavljanja na evropske in druge mednarodne razpise.

25. Zdravo okolje za kakovostno življenje

Zdravo življenjsko okolje je pogoj za obstoj in preživetje vseh – ljudi, živali in narave nasploh. Zato se Pirati zavzemamo za zmanjšanje škodljivih vplivov na naše okolje ter zaščito in obnovo naravnih območij.

Zahtevamo odgovorno rabo naravnih virov. Ker so omejena dobrina, ki je v lasti vseh, je nujna njihova skrbna raba ter izkoriščanje vseh potencialov njihove vnovične rabe oziroma recikliranja.

Za kakovostno življenje posameznika v sodobni družbi​ je bistvenega pomena zavedanje medsebojne povezanosti in prepletenosti narave s tehnološkim napredkom. Na tem področju bomo sledili okoljski etiki, spodbujali odgovornost posameznika in družbe do okolja in ži​vih bitij ter se zavzemali za zakonsko zaščit​o okolja, živali in naravni​h​ vi​rov.

26. Pravica do čiste pitne vode

Pirati podpiramo ustavno zagotovljeno pravico do čiste pitne vode ter jasno opredelitev, da so voda in vodni viri last vseh nas. Vodni viri, črpališča in vodnogospodarska infrastruktura morajo biti v javni lasti in se ne smejo privatizirati.

27. Energetski viri in učinkovita raba energije

V vseh gospodarsko razvitih družbah se stalno povečuje poraba energije. Zavzemamo se za trajnostno, pregledno in varno dolgoročno oskrbo z energijo. Pri tem je nujno tako pri gospodarstvu kot vseh prebivalcih spodbujati energetsko učinkovitost in učinkovito rabo energije. Obnovljivi viri energije se morajo vzdrževati in obnavljati v okviru trajnostne proizvodnje in rabe.

Zdrava družba potrebuje za svoje delovanje tudi zdravo gospodarstvo, ki mora imeti zagotovljeno kakovostno, neprekinjeno in cenovno sprejemljivo oskrbo z električno energijo. Enako velja tudi za gospodinjstva. Proizvodnja električne energije mora biti prijazna do okolja in ne sme biti v nasprotju z drugimi okoljskimi cilji oziroma v škodo proizvodnje hrane. Zavzemati se moramo za proizvodnjo električne energije, ki bo čim manj obremenjevala okolje in bo predstavljala čim manjšo potencialno nevarnost za okolje in ljudi. Dokler nimamo dovolj razvitih ekoloških in trajnostnih virov proizvodnje energije, ne nasprotujemo rabi jedrske energije, pod pogojem zagotavljanja visoke stopnje varnosti.

Potrebno je razvijati konkurenčne obnovljive vire energije ter druge vire energije z nizko vsebnostjo ogljika, zlasti alternativna transportna goriva. Za trajnostno in učinkovito rabo energije je pomembno tudi spodbujanje uporabe energetsko učinkovitih prevoznih sredstev in javnega prevoza.

Med nujnimi nalogami na tem področju so še izboljšanje učinkovitosti proizvodnje energije, spodbujanje lokalne proizvodnje, prenosa in distribucije toplote in električne energije, vzpostavitev strožjih standardov ter ozaveščanje z boljšim označevanjem energetske učinkovitosti naprav.

Slovenija mora stremeti k dolgoročni energetski samozadostnosti.

28. Kmetijstvo, prehrana in gozdarstvo

Zavzemamo se za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, ki v ospredje postavlja trajnostno rabo in ohranjanje naravnih virov. Naše življenjske potrebe narekujejo, da se čisti vodi, zraku, prsti in okolju ne moremo in ne smemo odreči.

Prav tako nasprotujemo korporativnemu monopolu nad proizvodnjo in prodajo gensko spremenjenih semen ter neodgovorno uporabo genetsko spremenjenih organizmov. Patentom na žive organizme odločno nasprotujemo. Genom katerekoli vrste organizmov ne more biti zasebna last. Genetsko spremenjeni organizmi predstavljajo tako priložnost kot tveganje, zato sta nujna strog nadzor in regulacija. Vendar Pirati ne nasprotujemo raziskavam na tem področju, katerih cilj je pridobivanje novih znanj in odkritij.

Zavzemamo se za uporabo raznovrstnih naravnih semen, z želijo po ohranitvi starih rastlinskih sort. Hkrati pa moramo ohranjati širok nabor naravnih sort, ki jih mora država hraniti v svojih genskih skladih kot državne rezerve.

Živinoreja in proizvodni procesi morajo temeljiti na primernih življenjskih potrebah živali. Podpiramo tudi dodatno izboljševanje življenjskih pogojev živali v živinoreji in osveščanje potrošnikov oprehrambnih izdelkih, ki izvirajo iz odgovorne reje živali.

Skrb za gozdove in primerna raba gozdnih virov imata prioritetni pomen. Zdravi gozdovi in s tem čist zrak so nujni za naše preživetje, zato je moramo vlagati v njihovo ohranitev. Raba lesne biomase ima velik neizkoriščen potencial, zato se zavzemamo za dodaten razvoj na tem področju. Država mora izvajati ukrepe za zagotavljanje vitalnosti gozda (ter vzpostavitev lesnopredelovalnih verig na domačem pragu), mokrišč, močvirij ter ostalih ekosistemov, zaščititi plodno zemljo pred gradbenimi posegi ter preprečiti zniževanje nivoja podtalnice.

29. Prehranska neodvisnost

Hitra rast prebivalstva, krčenje plodne zemlje in omejenost vodnih virov, primernih za pitje, postajajo največji problem na glovalni ravni. Korporativnost živilske industrije, ki proizvaja poceni hrano, a z nizko prehransko vrednostjo, hkrati pa močno onesnažuje okolje, ne predstavlja prave rešitve za prihodnost.

Pirati se zato zavzemamo za povečanje prehranske neodvisnosti, ki jo omogočajo čim višja stopnja samooskrbe, krajše oskrbovalne verige, ozaveščanje prebivalstva o pomenu lokalne in zdrave preskrbe s hrano ter pravične trgovine.

Zagotoviti moramo pregledne podatke o hrani, ki bi omogočili kakovostno izbiro ter pospešili in okrepili vse oblike sodelovanja med pridelovalci in ostalimi deležniki, kar bi pripomoglo k racionalizaciji pridelave in predelave hrane.

Pomembno je tudi vzdrževati in nadgraditi državno semensko banko avtohtonih sort rastlin in pasem živali, povečanje pridelovalnih površin, ob hkratnem prilagajanju podnebnim spremembam, ter vzpodbujanje trajnostno naravnananega in okolju prijaznega kmetijstva.

30. Država in njeni javni servisi

Država mora s svojimi institucijami zagotavljati državljanom sorazmerno enakost (priznavanje izhodiščno enakih pogojev oziroma možnosti), svobodo (v katero je mogoče poseči le ob strogo zakonsko določenih pogojih) in varnost (vendar ne na račun enakosti, svobode ter posega v ustavno in mednarodno zagotovljene temeljne pravice in svoboščine). S svojim delovanjem mora zagotavljati podporo in servis državljanom, ne pa jih ovirati. Pri izvajanju svojih zakonsko določenih pooblastil za zagotovitev javnega interesa mora upoštevati načelo sorazmernosti morebitnega posega v pravice državljanov, kar pomeni, da mora izbirati najmilejše ukrepe, s katerimi je še mogoče zagotoviti javni interes.

Država obstaja in deluje v korist ljudi in ne obratno. Zato ne more in ne sme sprejemati odločitev, ki niso v korist državljanov. Pirati ostro nasprotujemo kakršnimkoli poskusom krčenja mehanizmov neposrednega odločanja, kot je izkjučevanje iz zakonodajnega in volilnega procesa.

Na področju javne uprave mora država končno vzpostaviti sistem, s katerim bo spodbujala elektronsko poslovanje, tako znotraj javne uprave kot tudi z državljani. V največji možni meri potrebujemo prehod na brezpapirno poslovanje, saj to ne pomeni le prihrankov pri poslovanju države, temveč tudi poenostavitev in pospešitev postopkov.

Zavzemamo se ne le za poenostavitev upravnih postopkov, temveč tudi za poenostavitev zakonodaje, ki takšne postopke narekuje. Slovenija ima trenutno več kot 800 različnih zakonov in 18.000 podzakonskih aktov. Obsežnost zakonodaje in njena zapletenost otežuje odnos med državljani in državnimi organi, ob zmanjševanju števila zaposlenih v državnih organih pa tudi podaljšuje trajanje upravnih postopkov.

Na področju kaznovalne politike je treba zlasti okrepiti preventivno ter vzgojno in izobraževalno komponento. Kaznovalni sistem naj bo hiter in zanesljiv, zato naj država nameni večji poudarek kaznovanju družbeno najbolj nesprejemljivih dejanj (kot so spolno nasilje, organiziran kriminal, trgovina z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami ter korupcija), hkrati pa naj omili kaznovalno politiko pri lažjih prekrških in tako imenovani bagatelni kriminaliteti.

31. Migracijska politika

Migracijska politika naj bo vključevalna in ne izključevalna. Migrantom naj omogoča lažjo vključitev v družbo, posebno pozornost pa je treba nameniti izobraževanju in vzgoji na področju multikulturne družbe in medkulturnega dialoga. Pirati vidimo kulturno različnost kot priložnost in ne kot nevarnost.

32. Nacionalna varnost

Zavzemamo se za ohranitev dosedanjega tristebrnega sistema nacionalne varnosti – javne varnosti, obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na področju javne varnosti moramo poskrbeti za ustrezno opremljenost in usposobljenost policistov za učinkovito obvladovanje aktualnih varnostnih problemov. Pred odločanjem o morebitnih novih pooblastilih je treba pretehtati obstoječa, predvsem pa načine, kako jih policisti uporabljajo, saj so zahteve za nova pooblastila pogosto posledica pomanjkljivega znanja o uporabi že obstoječih pooblastil.

Na obrambnem področju se je treba prvenstveno osredotočiti na zagotavljanje lastne obrambe, še zlasti v luči aktualnih varnostnih tveganj. Nasprotujemo ustanavljanju dodatnih vojaških formacij oziroma nacionalne garde in še zlasti idejam, da bi ta prevzemala tudi policijske naloge ter naloge zaščite in reševanja.

Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami mora še naprej temeljiti na večinoma prostovoljnih organizacijah. Vzpostaviti pa je treba sistem bonitet ob upokojitvi tistih pripadnikov reševalnih enot, ki so se dolga leta aktivno udeleževali reševanj. Podprli bomo gasilce in tudi druge organizacije za zaščito reševanje in pomoč, ki bodo razširile obseg svojega reševanja tudi na druga področja, kot na primer področje prve medicinske pomoči v obliki prvih posredovalcev. Primarna naloga gasilske organizacije je reševanje in gašenje ob požarih. Druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom ter določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah pa ne smejo onemogočati opravljanja temeljnega poslanstva in osnovnih nalog gasilskih organizacij.

Vzpostaviti moramo učinkovit sistem kibernetske obrambe, ki je predpogoj za uspešen razvoj informacijske družbe, tako za neposredno zaščito nacionalne varnosti kot tudi za preprečevanje gospodarskega vohunjenja. Sistem kibernetske varnosti ne sme biti izgovor za omejevanje informacijske svobode, še zlasti svobode na internetu.

Postani član Piratske stranke?

Za včlanitev je potrebno zgolj izpolniti pristopno izjavo in poravnati letno članarino.

Včlani se!