Komentar na predlog novega Zakona o avtorskih pravicah
Vlada prodaja internet, šolstvo, kulturo, znanost in svobodo izražanja multimedijskim korporacijam, založnikom ter avtorskim združenjem!
V ozadju afer in dnevno političnih bojev na Ministrstvu za gospodarstvo potihem in na hitro pripravljajo spremembe Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, s katerimi se v nacionalno zakonodajo prenaša zloglasna evropska Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu.¹
Zakon je spisan slabše, kot smo si lahko kadarkoli predstavljali, škodljive elemente že tako katastrofalne evropske direktive namreč še dodatno potencira.
Zakon gre povsem na roko avtorskim združenjem in multimedijskim korporacijam.
Založniki in multimedijske korporacije že desetletja z monopolom zavirajo razvoj izobraževanja, znanosti in kulture ter za svoje profite izkoriščajo znanstvenike in male ustvarjalce.² Avtorska združenja pa s pomočjo avtorske zakonodaje polnijo svoje proračune, medtem ko dejanski ustvarjalci od milijonskih prihodkov teh organizacij ne vidijo niti centa.
Na daleč je razvidno, da je novi zakon o avtorskih pravicah pisan po njihovem nareku.
Tokrat so si za žrtev izbrali tako šolstvo, kulturo, raziskovalce kot tudi svobodo izražanja na internetu.
Izobraževalne ustanove, raziskovalne organizacije in ustanove za varstvo kulturne dediščine, ki sicer izvajajo izobraževalne dejavnosti, so bile doslej izvzete iz plačevanja nadomestil za koriščenje avtorskih del za potrebe izobraževanja. Nov 47.b člen prosto rabo za namene izobraževanja nadomešča z obveznim nadomestilom, kar bi dodatno obremenilo organizacije, ki delujejo večinoma pod okriljem javnega. Ministrstvo za gospodarstvo želi prek nadomestil avtorskim združenjem podeliti javni denar, ki bo za ta namen odvzet drugim področjem.
47.b člen prav tako med izjeme plačevanja nadomestila ne vključuje staršev ali drugega osebja za podporo pri izobraževanju na izobraževalnih ustanovah, ter ne vključuje vseh vrst rabe, ki bi jih bilo potrebno vključiti v sodobnem digitaliziranem šolskem procesu.
Izobraževanje ne sme biti predmet nadomestil, v preteklosti je temu pritrjevalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Takšno ureditev imajo tudi v mnogih drugih državah, pri nas pa uvedbe nadomestil predlagatelji zakona niso podkrepilii niti z osnovno obrazložitvijo.
To pa še ni vse, kar nam na MGRT z novim zakonom pripravljajo.
- in 16. člen novega zakona predvidevata uvedbo neodtujljive pravice do nadomestila za praktično vsako rabo avtorskega dela na internetu.
Prosta raba del v nekomercialne namene, ki je v Sloveniji za razliko od mnogih drugih evropskih držav še uživala primerno zakonsko zaščito, bo sedaj v imenu profita postala tarča pregona. Od torrentov se lahko v primeru sprejetja novega zakona poslovimo, na udaru pa bo zagotovo skoraj vso spletno deljenje vsebin v nekomercialne namene.
Med predlogi tudi trajna kršitev temeljnih pravic.
V kombinaciji prej omenjenih sprememb 15. in 16. člena novega zakona, skupaj s prenosom 17. člena direktive, ki spletnim platformam nalaga vzpostavitev avtomatiziranega filtriranja (ti algoritmi ne znajo ločiti med avtorskim delom ali parodijo), dobivamo eno najostrejših cenzur svobode izražanja v EU. Ob deljenju memov in parodij boste poleg obvestila o odstranitvi, prejeli še izstavljen račun.
Prenos 17. člena direktive, ki prinaša filtre vsebin, je opredeljen razkropljeno v več členih zakona in gre za enega najbolj katastrofalnih prenosov tega člena direktive v celotni Evropski uniji. Prepuščanje upravljanja svobode izražanja digitalnim gigantom se je doslej izkazalo kot polomija za demokracijo, nadaljevanje in zaostrovanje tega trenda pa predstavlja grobo in trajno kršitev naših temeljnih pravic.³
S prenosom 17. člena direktive bi morali počakati vsaj do sodbe Sodišča Evropske unije, ki presoja njegovo skladnost s človekovimi pravicami.
Na te zakonske spremembe ne pristajamo pod nobenim pogojem!
Avtorji, izumitelji in znanstveniki, ki naj bi jih zakon ščitil, so največje žrtve založnikov in digitalnih korporacij, ki s tovrstnimi lobistično napisanimi zakoni igrišče digitalnih platform prilagajajo sebi v prid.
Internet bi moral postati področje neposrednega stika ustvarjalcev in širokega kroga javnosti brez posrednikov, a slednji se svojim profitom ne želijo odreči, marveč se trudijo iznajti dodatne načine, kako še bolj razširiti svoj monopol.
Ne bomo dovolili zaostrovanja že tako povsem razprodane zakonodaje o intelektualnih pravicah.
Napovedujemo boj z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
