Davčna revolucija in konec dirke do dna
Prihaja davčna revolucija – se bližamo koncu davčnih oaz in dirke do dna?
Multinacionalke se izogibajo poštenemu plačevanju davkov v Evropski uniji tako, da večino dobička od opravljanja dejavnosti na skupnem evropskem trgu prijavljajo samo v tistih državah članicah z najnižjimi davčnimi stopnjami, drugod pa prijavljajo le izgubo ali minimalen dobiček.
Zaradi te luknje v davčnih sistemih naj bi proračuni držav EU letno izgubili med 50–70 milijard evrov.
Prve pobude za uvedbo večje davčne preglednosti multinacionalk na evropskem nivoju, s katero bi ta problem odpravili, so stare že več kot desetletje, a so posamezne države članice, ki imajo od trenutnega stanja veliko korist, vse poskuse blokirale.¹
Leto 2021 lahko štejemo za prelomno, saj so se načrti za krepitev davčnega nadzora nad največjimi korporacijami prvič začeli resno premikati.
Novembra 2021 je Evropski parlament dal zeleno luč uvedbi vseevropske davčne preglednosti za največje multinacionalke. Države EU bodo zdaj morale vsaka v svojo nacionalno zakonodajo prenesti posebna pravila o poročanju, ki bodo veljala za največje multinacionalke.²
V letu 2022 bi lahko dočakali tudi prvi predlog uvedbe evropskega registra za največje korporacije, kar bi dvignilo breme z ramen nacionalnih davčnih uradov.
Drug pomembne dosežek pa je dogovor o svetovni minimalni stopnji davka na dobiček s strani organizacije OECD, ki ga Evropska komisija podpira. Zaveza daje signal, da se davčnih oaz ne bo več dolgo toleriralo.³
Na teh majhnih lovorikah pa ne smemo zaspati. Z načinom zbiranja in upravljanja javnih sredstev je toliko težav, da bi se bilo žalostno zadovoljiti le z nekaj spremembami, četudi so te izredno pomembne.
