Novo dno političnega kadrovanja v državnih podjetjih
Vladne stranke v državna podjetja nastavljajo kadre, ki nimajo niti približno zadostnih kompetenc.
Na čelo Pošte Slovenije so umestili Tomaža Kokota, nekdaj županskega kandidata in občinskega svetnika stranke SDS.
Celotna skupina Pošta Slovenije ima več kot 5500 zaposlenih in si lasti še več drugih velikih podjetij, med njimi Intereuropo. Za slovenske razmere je Pošta izredno veliko podjetje, ki je po številu zaposlenih drugo največje v državi, na njihove logistične storitve pa se naslanja velik del gospodarstva in gospodinjstev.¹
Kokot izkušenj za vodenje tako velikega podjetja nima, saj je pred tem vodil le manjše družinsko podjetje. Prepričani smo, da tega položaja brez političnih povezav ne bi mogel zasesti.²
Na čelo Elektra Ljubljana je bil postavljen Aleksander Zupančič, ki je pod to vlado vodil kabinet ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka.³ Elektro Ljubljana ima več kot 800 zaposlenih, 300 milijonov evrov kapitala, letno ustvari več kot 80 milijonov evrov prihodkov.⁴
Zupančič ima zgolj izkušnje z vodenjem Komunale Brežice, ki je desetkrat manjše od Elektra Ljubljana in opravlja povsem drugačno dejavnost.⁵
To sta samo dva izmed mnogih primerov vladnega kadrovanja, ko so na pomembne pozicije postavili povsem neprimerne ljudi. Takšno kadrovanje nikakor ni lastnost samo te vlade, a lahko rečemo, da so pod njo zadeve dosegle doslej nevideno dno.
Državna podjetja se zlorablja za pretakanje velikih količin denarja v žepe ljudi, povezanih s politiko, prek njih pa politika poskuša obvladovati še medije prek oglaševalskih pogodb, ki se jih pogojuje z do vladnih strank bolj naklonjeno uredniško politiko.
Zavzemamo se za depolitizacijo kadrovanja v podjetjih v državni lasti, le to mora postati popolnoma strokovno. Položaje v državnih podjetjih morajo zasedati osebe, ki so strokovno najbolj primerne in ne izbranci vladnih strank.
Med rešitvami za izboljšanje stanja vidimo predvsem povečanje vpliva zaposlenih pri upravljanju in izbiri vodilnih kadrov v državnih podjetjih, večjo transparentnost in zaščito žvižgačev ter vzpostavitev zakonskih varovalk, s katerimi bi zagotovili, da bo odločanje o nadzornikih potekalo povsem strokovno.
¹ https://prt.si/PSletpor (Letno poročilo 2020, stran 5)
⁴ prt.si/ELl (Letno poročilo 2020, stran 13)
⁵ prt.si/kombre (Letno poročilo 2020, stran 38 in 107)
