Trend upadanja volilne udeležbe se pričakovano nadaljuje
Slovenija je, vsaj za eno leto, postala druga Švica, po številu referendumov in glasovanj ter s tem vpetosti javnosti v demokratični proces.
Žal pa se imamo od Švicarjev, Švedov in drugih držav z daljšo demokratično tradicijo še veliko za naučiti, zlasti pri organizaciji glasovanj.
Leto 2022 bo zaznamovalo kar šest volilnih nedelj. Dozdajšnji trend je pokazal, da udeležba od volitev do volitev upada.
Aprila se je na državnozborske odpravilo 71 % volilnih upravičencev, prvega kroga predsedniških se jih je udeležilo 51,47 %, drugega kroga predsedniških 53,6 %, lokalnih volitev le še 47,69 %, referendumov pa zgolj 41,64 %.¹
Za padanjem volilnega interesa stojijo konkretni fizični razlogi. Med njimi najbolj izstopa dejstvo, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič številne volitve razpisala na različne datume, namesto dveh smo dobili pet volilnih nedelj.²
Številnim ljudem je nedelja dan, ko se lahko spočijejo od napornega dela in jim odhod na volišča predstavlja določeno mero napora, sploh kadar so ta na oddaljenih lokacijah.
Več volilnih nedelj zapored praviloma zbija volilno udeležbo. V tujini se temu primerno prilagajajo, v Sloveniji pa se to izkorišča.³
V slabem informacijskem okolju in z nižjo zainteresiranostjo za volitve se veliko volivcev odloči voliti na podlagi svojih preteklih glasovanj, kar je šlo na roko "večnim županom", pa tudi največji parlamentarni stranki.
Za resnost delovanja naše demokracije bi se največja parlamentarna stranka, ki hkrati vodi vlado, morala odpovedati mestu predsednice državnega zbora.
Pirati se zavzemamo tudi za uvedbo dveh referendumskih dnevov na leto, ki bi bila fiksno določena dneva za izvedbo vseh razpisanih referendumov hkrati in bi preprečila tovrstne manipulacije.⁴
