Zdravko Počivalšek bi moral odstopiti s položaja ministra za gospodarstvo.

Zdravko Počivalšek je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo že vse od leta 2015. Predvsem v zadnjih mesecih, a tudi že prej, si je nabral pestro bero spornih ravnanj.

Način delovanja ministrstva pod njegovim vodstvom najhitreje ponazori lanskoletno glasovanje PROTI direktivi, ki bi največjim korporacijam preprečila izogibanje davkom znotraj EU.^[1]

Za konkretnejše primere se moramo ozreti k Zavodu za blagovne rezerve, ki je že med vlado Mira Cerarja s podjetjem z dvomljivim ozadjem sklenil posel za dobavo rezilne žice in  ograje v vrednosti 9,3 milijona evrov.^[2]

Gre za enega prvih javno razkritih netransparentnih poslov zavoda, čigar poslovanje je pod nadzorom MGRT. Dokumentacije posla se zaradi oznake tajno še vse do danes ni razkrilo.

S koncem marca letošnjega leta je v javnost prišla informacija, da je kar 5 donacij zaščitne opreme s strani posameznikov MGRT zavrnilo, pri čemer se je že porodilo vprašanje, če to nemara ne služi bogatenju na račun kriznih razmer.^[3]

Teden kasneje so na portalu Oštro poročali, da je Zavod za blagovne rezerve sklenil za skupno 80 milijonov naročil zaščitne opreme, katerih vsebina v nasprotju z Zakonom o informacijah javnega značaja ni bila objavljena. Takrat so se pričeli pojavljati tudi prvi dvomi o kredibilnosti izbranih posrednikov, saj je velika večina pogodb bila sklenjena s podjetji, ki niso imela nikakršnih izkušenj z dobavo zaščitne opreme.^[4]

Po prvih izvedenih dobavah je bilo hitro jasno, da posel z maskami ne poteka gladko: nekatere maske so bile narejene iz serviet in gumic^[5], pri maskah, ki bi morale biti tipa FFP2, pa je šlo za navadne kirurške maske, ki zdravstvenemu osebju ne nudijo potrebne zaščite.^[6]

Takrat je minister slabo kvaliteto servietnih mask poskušal upravičiti z zatrjevanjem, da naj bi ustreznost mask testirali v UKC Ljubljana, kar pa so sami zanikali.^[7]

23.4. je po zaslugi razkritij Ivana Galeta postalo jasno, da se je preusmeritev vseh dobav zaščitne opreme na Zavod za blagovne rezerve izvedlo namerno.

Zavod z dobavo medicinske opreme ni imel skoraj nikakršnih izkušenj in je za obdelavo množice ponudb bil kadrovsko povsem podhranjen. To je poglobilo težave z dobavo, posledično – namerno ustvarjeno – pomanjkanje pa je v imenu “reševanja” odprlo manevrski prostor za posredovanje političnih odločevalcev, ki so vršili pritisk za izbiro poslov z določenimi podjetji.

Najbolj odmeven je posel s podjetjem Geneplanet. Minister je Zavodu za blagovne rezerve osebno naročil, da naj podjetju izplačajo 100% avans za dobavo 200 ventilatorjev. Ob tem je poudaril, da posel morajo dobiti in zatrdil, da bodo tekom dneva dobili bančno garancijo. Za ostala dva ponudnika pa je dejal, da njegovo navodilo ne velja in da morata pred samo sklenitvijo posla pridobiti bančno garancijo.

Minister je tako verjetno kršil vsaj 5. in 7. člen Zakona o javnem naročanju in 52. člen Zakona o javnih financah.

V sledeči Tarči je bilo razkrito še, da so ventilatorji, dobavljeni s strani Geneplaneta, brez dodatkov neustrezni.⁹ Minister je na očitke odgovarjal s prelaganjem krivde na zavod in z zavajanjem, da drugih ventilatorjev bolnišnice niso imele.