Učinkovito Evropsko javno tožilstvo je eksistencialnega pomena za prihodnost Unije

Evropsko javno tožilstvo je institucija, ki bi lahko odigrala pomembno vlogo pri preprečevanju zlorab evropskih sredstev, česar pa si marsikdo ne želi.^[1] Slovenija ni edina država, ki je zavlačevala z imenovanjem svojih kandidatov za delegirane tožilce, 5 držav članic v projektu niti ne sodeluje.

Kriminalne združbe in tajkuni so – tudi prek vpetosti v politiko – iznašli nove načine, kako si nekaznovano prisvajati denar vseh Evropejcev. Meddržavne kriminalne združbe se z vse bolj sofisticiranimi metodami izogibajo plačevanju davkov, izvajajo davčne prevare, ali si nezakonito prisvajajo sredstva, ki končajo v njihovih rokah namesto, da bi s tem denarjem podprli npr. male kmetovalce ali pa spodbujali razvoj manj razvitih regij.^[2]

Javnofinančna vrzel, ki jo takšne oblike kriminala puščajo za seboj, pospešeno narašča. Med leti 2017 in 2018 so goljufije, povezane s črpanjem evropskih sredstev, porasle za kar 200 %. Najbolj na udaru sta kohezijska in kmetijska politika, ki sta hkrati tudi dve največji postavki evropskega proračuna.^[3]

Formacija učinkovitega in s financami ter pristojnostmi podkrepljenega evropskega javnega tožilstva je eden izmed nujnih ukrepov za dolgoročni obstoj in razvoj Evropske unije kot političnega projekta, ki bo sposoben reševanja izzivov, ki so pred nami.

Stremenje k večjemu nadzoru, preglednostjo in učinkovitostjo porabe obstoječih sredstev je eksistencialnega pomena za celotno Unijo, saj bo rekordno visoke dolgove nakopane med kovidno krizo in pa sredstva za zeleno transformacijo nekoč potrebno vrniti.