Število napak pri odrejanju rešilcev bi lahko zmanjšali
Po poročanju medija 24ur, je zdravnica v Zdravstvenem domu Kranj napačno ocenila situacijo in 31-letnici s počeno anevrizmo na pomoč ni poslala reševalnega vozila.¹
V odzivih na poročanje medija je zaznati veliko zgražanja zoper zdravnico, ki je v tem primeru res storila napako in nevarno ogrozila življenje, a odgovornost, da se možnost tovrstnih napak zmanjša je na tistih, ki urejajo delovanje zdravstvenega sistema.
Da so zdravniki v primarnem zdravstvu preobremenjeni, je že dlje časa znano dejstvo. Preobremenjenemu kadru bi morali obremenitve zmanjševati, ne pa jih povečevati.
Ena od nepotrebnih obremenitev, ki se jo prepušča osebnim zdravnikom je odločanje o tem, ali kdo potrebuje nujno medicinsko pomoč ali ne. Razsodnost preobremenjenega zdravnika je lahko precej nižja.
Kot rešitev za to problematiko se je marsikje že vzpostavil sistem Dispečerske službe zdravstva, ki sprejema nujne klice namesto zdravnikov.²
Dispečerska služba zdravstva je regulirana s posebnim pravilnikom. Njihova naloga je, da s podrobnim sistemom točkovanja odločijo ali in kako hitro oseba potrebuje nujno medicinsko pomoč.
Po izkušnjah reševalcev in zdravnikov ta sistem deluje dobro in zagotavlja kakovostne storitve tam kjer je vzpostavljen. Ravno zato se mu zdravstveni domovi tudi prostovoljno pridružujejo.³
Vseh napak se ne da preprečiti, lahko pa se zmanjša njihovo število. Odgovornost za izboljšanje sistema je na vodstvih zdravstvenih domov in na občinah.
