Škodljivost in neučinkovitost digitalnih bonov
Digitalni boni so neučinkovit ukrep, s katerim si je prejšnja vlada pri dijakih, študentih in starejših poskusila kupiti volitve.
150 €, kolikor znaša vrednost digitalnega bona, je veliko premajhen znesek, da bi si lahko tisti z nizkimi prihodki z bonom kupili računalnik. Kar 7 % gospodinjstev v Sloveniji še vedno nima internetne povezave, zato opreme, ki jo je z bonom moč kupiti, niti ne morejo funkcionalno uporabljati.¹
Pirati smo ob obravnavi zakona o spodbujanju digitalne vključenosti opozarjali, da bo usoda digitalnih bonov prav takšna, kot se dogaja sedaj. Ker je njihov znesek prenizek, krog upravičencev pa preširok, bo rezultat njihove rabe le povečana rast cen računalniške opreme, zaradi česar se bo t.i. digitalni razkorak med gospodinjstvi in posamezniki še dodatno povečal.²
Za digitalne bone, do katerih je upravičenih 219.852 osnovnošolcev, dijakov in študentov, bo država morala nameniti skoraj 33 milijonov evrov.³ Ta sredstva ne bodo porabljena racionalno, namesto povečanja digitalne vključenosti najbolj izključenih skupin bo učinek na njih ravno nasproten.
Sredstva, namenjena digitalnemu vključenju zapostavljenih skupin, bi se morala razporediti ciljno. Pomanjkanje računalniške opreme in znanja, kako slednjo uporabljati, je najbolj razširjeno med starejšimi ter med tistimi z nizkimi dohodki. Slaba internetna infrastruktura hkrati povečuje digitalno izključenost podeželja.
Država naj namesto podobnih bonov v prihodnosti vloži denar v razvoj infrastrukture ter v tiste programe za digitalno opismenjevanje in zagotavljanje računalniške opreme, za katere vemo, da že danes delujejo.
