Simboli razdruževanja
Vlada Republike Slovenije je vlada VSEH Slovencev, zato se od nje pričakuje, da bo, ne kot nazadnje ob izbiri »Karantanskega panterja« za motiv na protokolarnih darilih, ravnala z namenom združevanja in ne razdruževanja.
Za to, da bi Karantanska kneževina v 8. in 9. stoletju kot prva politična tvorba prednikov današnjih Slovencev uporabljala simbol panterja, ni nobenih dokazov.
Motiv panterja je šele v 12. stoletju začelo v grbih uporabljati nemško plemstvo, na Koroškem družina Spanheim ter na Štajerskem družini Truangau in Babenberg, ki je imelo svoje sedeže izven današnjega slovenskega ozemlja, čeprav ima zemljiška posestva tudi pri nas.
Njihov grb z motivom panterja še vedno uporablja avstrijska zvezna dežela Štajerska, avstrijska zvezna dežela Koroška pa danes uporablja kasnejši grb z motivom treh korakajočih levov. Ker danes deli nekdanjih srednjeveških dežel ležijo v obeh državah in jih že uporabljajo v Avstriji, njihovi simboli niso primerni, da bi predstavljali Slovenijo.
Trenutno zgolj glede grba Celjskih grofov obstaja načelno soglasje za uporabo kot slovenskega simbola fevdalnega izvora. Čeprav gre ravno tako za tuje plemstvo, pa je imelo svoj sedež na današnjem slovenskem ozemlju, govorilo tudi slovensko in posedovalo zemljiško posest na večini današnjega slovenskega ozemlja.
Alternativno bi bila možna le še uporaba grba Vojvodine Kranjske kot edine srednjeveške dežele, ki je v celoti ležala znotraj današnjega slovenskega ozemlja in jo lahko štejemo za Slovensko. Vendar je uporaba kranjskega orla bolj problematična, saj je bil uporabljen na domobranskih oznakah in zastavah ter bi lahko bila povod za nadaljnje razdvajanje Slovencev.
Nestrokovno mitologiziranje naše zgodovine in delitve naroda vladi, ki bi morala zastopati vse nas, ne pritiče. Stremeti bi morali k uporabi simbolov, ki nas združujejo.. Oba za to primerna simbola, tako grb grofov Celjskih kot simbol Triglava, najvišje slovenske gore, poimenovane po staroslovanskem božanstvu, sta že danes na voljo v slovenskem grbu.