Prihodnost gradnje JEK-2 ostaja nejasna
Električno energijo bomo z vsakim letom zavlačevanja s projektom drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK-2) preplačali za 600 milijonov evrov letno. Prihodnost gradnje JEK-2 ostaja nejasna, vladna zagotovila pa prešibka.
Medij N1 je 30. januarja poročal, da je Ministrstvo za okolje in energijo porabilo skoraj leto dni na administrativnih postopkih povezanih z JEK-2, ter da je pobuda za umestitev objekta v prostor znova vrnjena investitorju (GEN energija) v dopolnitev.¹
Skoraj dva meseca kasneje, 29. marca je bila na temo morebitnega načrtnega zavlačevanja projekta sklicana seja parlamentarne Komisije za nadzor javnih financ, kamor smo bili povabljeni tudi Pirati.²
Na seji so predstavniki vladnih strank in Ministrstva za okolje in energijo obrazložili svoja stališča glede gradnje drugega bloka jedrske elektrarne iz katerih je bilo moč zaznati, da je večina do JEK-2 skeptična ter, da se projekta ne želijo resno lotiti, do zavlačevanja pa naj sploh ne bi prihajalo.
Predsednik vlade Robert Golob je šele 17. junija, torej skoraj 5 mesecev odkar so prve informacije o morebitni blokadi projekta prišle v javnost, na konferenci v Krškem podal nekaj pojasnil. Trenutna zakonodaja naj ne bi omogočala hitrejšega umeščanja nove jedrske elektrarne v prostor, novi objekt bi tako lahko stal šele leta 2047, na vladi pa naj bi se potrudili, da bo elektrarna zgrajena prej.³
Golobova izjava o "realistični" časovnici, po kateri bi objekt stal šele leta 2047, temelji na predpostavki, da bodo administrativni postopki trajali celih 15 let, kar je zavajajoče.⁴
Po ocenah, ki jih je Ministrstvo za infrastrukturo dajalo v preteklosti, naj bi postopki pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za pričetek gradnje nove jedrske elektrarne tekli približno 5 let.⁵
Golobove izjave o nepredvidljivosti časovnice so cenen trik za medije in javnost, s katerim se na vladi želijo izogniti odgovornosti za blokiranje projekta, končno odločitev o novem bloku pa tako v resnici poskušajo potisniti na obdobje zunaj svojega mandata.
Prizadevanja za pospešitev administrativnih postopkov bi morala potekati v smeri njihovega skrajšanja na manj kot 5 let. Kar zdaj obljublja Robert Golob je delo na skrajšanju postopkov iz izmišljenih 15 let, na prvotno ocenjenih 5 let.
Zahodni ponudniki jedrske tehnologije potrebujejo za gradnjo novih jedrskih elektrarn, z izjemo prototipov, v povprečju 8 let. V kolikor bi se vlada projekta lotila resno že ob začetku svojega mandata, bi lahko optimistično časovnico za vklop JEK-2 postavili v leto 2035.⁶
Dejstvo pa je, da je vlada povsem po nepotrebnem že potratila leto in pol časa, ko bi postopki umeščanja objekta v prostor že lahko dodobra stekli. Vsako leto odlašanja pomeni škodo za potrošnike.
Študija narejena za GZS napoveduje, da bodo zaradi dosedanjega zavlačevanja z gradnjo nove jedrske elektrarne potrošniki plačali 900 milijonov evrov več za električno energijo, kot bi plačali, če bi bila nova elektrarna zagnana hitreje. Vsako dodatno leto zavlačevanja naj bi nas vse skupaj stalo dodatnih 600 milijonov evrov.⁷
Vlada Republike Slovenije ima na voljo vsa sredstva da projekt JEK-2 pospeši. Lokacijo v Krškem bi lahko s sklepom prepoznali kot jedrsko lokacijo in omogočili hitro umestitev JEK-2 v prostor v bližino obstoječe elektrarne.
Švedska, Francija in Finska imajo zahvaljujoč svojim jedrskim elektrarnam daleč najbolj okolju prijazno proizvodnjo električne energije v Evropi. Cilj naše države mora biti znižanje izpustov toplogrednih plinov po enakem modelu.
Kombiniranje jedrske energije z drugimi nizkoogljičnimi viri je daleč najbolj učinkovita strategija za razogljičenje energetike.
