Potrebujemo Zakon o urejanju zelenih površin znotraj naselij
Medtem ko številna mesta po svetu aktivno delajo na širjenju zelenih površin in se trudijo prekriti čim večji del mest z drevesnimi krošnjami, je sekanje velikih odraslih dreves nekakšna stalnica projektov v številnih slovenskih občinah.
Usoda dreves, ki se znajdejo na poti načrtovanih novogradenj ali prenov, je trenutno odvisna od želja investitorjev, arhitektov in izvajalcev. Če ti želijo določeno drevo posekati jih pri tem predpisi ne omejujejo, ne glede na koristnost drevesa za okolico.¹
Država glede upravljanja z drevesi občinam ne postavlja nikakršnih zahtev. Pa bi to zagotovo morala storiti, saj bi se le tako lahko izognili preštevilnim nepotrebnim posekom dreves.
Povprečna temperatura v urbanih območjih narašča hitreje kot na podeželju. Površine narejene iz betona, kamna ali asfalta se poleti na soncu segrejejo tudi preko 70°C.²
Visoke temperature znižujejo kakovost življenja v mestih, z dvigom temperatur pa se povečajo nevarnosti za zdravje ljudi, povečuje se število vročinskih kapi in prezgodnjih smrti.³
Raziskava švicarskih raziskovalcev Crowther Lab slovenskim mestom napoveduje dvig povprečnih poletnih temperatur tudi do 8°C do leta 2050.⁴ Obsežnejša ozelenitev mest je nuja, saj lahko le tako mesta ohranimo znosna za življenje.
Na nivoju države in lokalnih skupnosti bi morali aktivneje delati na tem, da se število dreves in površin, ki jim ta s svojimi krošnjami nudijo senco, poveča. Nova drevesa morajo biti prilagojena klimatskim spremembam, saditi je potrebno vrste, ki bodo zmožne uspevati v višjih temperaturah, ki jih lahko pričakujemo v naslednjih desetletjih.
A nova drevesa ne bodo dovolj. Za dosego polnega potenciala potrebujejo drevesa več desetletij, hitrost rasti je odvisna od vrste, lokacije in številnih drugih dejavnikov.⁵ Zakonska omejitev sekanja velikih odraslih dreves na urbanih področjih je zato nujen ukrep, da se cilji povečanja pokritosti z drevesnimi krošnjami tudi uresničijo.
² https://prt.si/vndn30 (str. 37)
