Nizka volilna udeležba je posledica zlorabe volilne zakonodaje

Med volivci opažamo razširjenost volilne apatije, ki jo številni medijski komentatorji spremljajo s cinizmom in izjavami o neumnosti volivcev.

Takšno sklepanje je napačno in škodljivo, za volilno apatijo stojijo konkretni fizični razlogi. Med njimi najbolj izstopa dejstvo, da je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič številne volitve razpisala na različne datume.

Leto 2022 je leto volitev. Odvile so se državnozborske, predsedniške in lokalne volitve, za povrh vsega pa so bili razpisani še trije referendumi, tem pa sledi še drugi krog županskih volitev.

Dozdajšnji trend je pokazal, da udeležba od volitev do volitev upada. Aprila se je na državnozborske odpravilo 71 % volilnih upravičencev, drugega kroga predsedniških se jih je udeležilo 53,6 %, lokalnih volitev pa le še 47,69 %.¹

## Več zaporednih volitev pomeni nižjo udeležbo

Ko se volilne nedelje prepogosto zvrstijo ena za drugo, je volilna udeležba vsakič slabša. Ta trend potrjujejo predsedniške volitve, kjer je z izjemo letošnjega leta in leta 2002 v drugem krogu vedno glasovalo manj volivcev kot v prvem.

Razlogov za to je več. Številnim ljudem je nedelja dan, ko se lahko spočijejo od napornega dela in jim odhod na volišča predstavlja določeno mero napora, sploh kadar so ta na oddaljenih lokacijah.

Druga težava je pretirano medijsko bombardiranje volivcev z nerelevantnimi informacijami. V Sloveniji mediji ne znajo ali pa nočejo vzpostaviti kakovostnih predvolilnih programov, v primeru večjega števila volitev pa povsem odpovedo.²

## V tujini se temu primerno prilagajajo, v Sloveniji pa se to izkorišča

Razvitejše države z daljšo demokratično tradicijo različne tipe volitev in referendume  združujejo tako, da se čim več glasovanj opravi na isti dan. Na Švedskem je to celo predpisano z ustavo.³

V Sloveniji pa se je predsednica državnega zbora odločila, da namesto dveh volilnih nedelj, le teh razpiše kar pet, z utemeljitvijo, da je za legitimnost volitev tako bolje.⁴

S to odločitvijo je dosegla ravno nasprotno, saj ga ni večjega udarca za demokracijo od nizke volilne udeležbe in slabih pogojev za primerno informiranje volivcev.

## Nižja volilna udeležba je šla v korist Svobodi in županom, ki so se potegovali za še en mandat

V slabem informacijskem okolju in z nižjo zainteresiranostjo za volitve se veliko volivcev odloči voliti na podlagi svojih preteklih glasovanj, kar pojasni relativno dober rezultat dosedanjih "večnih županov", pa tudi največje parlamentarne stranke, ki je osvojila ogromno število občinskih svetnikov.⁵

## Trenutna koalicija je prekršila eno izmed temeljnih varovalk demokracije

Vodenje državnega zbora ne sme pripadati največji parlamentarni stranki in tudi nikoli do zdaj ni bilo tako, vsi dosedanji predsedniki državnega zbora so prihajali iz vrst manjših koalicijskih partneric. Izjema, poleg Svobode, sta le še stranki SDS in SMC, ki sta tako vlado kot državni zbor vodili med leti 2004 in 2008 in 2014 in 2018.⁶

Trenutno stanje, ko vlado in državni zbor vodi človek iz iste politične stranke, pod vprašaj postavlja resnost delovanja demokracije, saj obstajajo možnosti za pristranskost tako pri razpisu volitev kot pri izvajanju zakonodajnih postopkov, čemur bi se bilo potrebno izogibati.

Dodatno varovalko bi predstavljala tudi uvedba dveh referendumskih dnevov na leto, ki bi bila fiksno določena dneva za izvedbo vseh razpisanih referendumov hkrati.⁷

¹ prt.si/dvkvol

² prt.si/refmed

³ prt.si/swvol

⁴ prt.si/klakdelo

⁵ prt.si/dvklokvol

⁶ prt.si/dzpred

⁷ prt.si/nepdem