Kazen NIJZ je popolnoma upravičena
Okrajno sodišče v Ljubljani je Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in nekdanjemu direktorju Milanu Kreku naložilo plačilo kazni zaradi kršenja Zakona o javnem naročanju.
Sporno naročilo, zaradi katerega bo NIJZ moral plačati 40.000 EUR kazni, je povezano z vzpostavitvijo klicnega centra za sledenje stikom okuženih.¹ NIJZ je posel v vrednosti 2,3 milijona evrov takrat podelil novonastalemu podjetju brez referenc, javni razpis pa so zaobšli.
Pirati smo na spornost posla opozorili že avgusta 2021, ko je NIJZ hitel z vzpostavljanjem klicnega centra pred jesenjo. Ker smo spremljali različne ukrepe tudi v tujini, smo vedeli, da so bili tovrstni klicni centri ponekod vzpostavljeni že ob izbruhu epidemije, a so se pogosto izkazali za neučinkovite.²
Da bi takšna oblika sledenja stikom delovala, bi bilo potrebno sistem veliko bolje premisliti ter zagotoviti ustrezne zakonske podlage za njihovo izvajanje. Prehitro vzpostavljen klicni center je bil že vnaprej obsojen na neuspeh, poleg tega pa je bilo zapravljenega veliko davkoplačevalskega denarja.
Milan Krek se je na odločitev sodišča odzval z igranjem žrtve, sklicujoč se na razmere, ki so zahtevale hitro ukrepanje. Pa vendar, ali je sistem, ki so ga na tisti točki v tujini poznali že leto in pol, res bilo potrebno vzpostaviti praktično čez noč in s tem odpreti vrata vrsti koruptivnih in drugih tveganj?
Glede na škodo, ki je bila narejena, je kazen 40.000 EUR simbolične narave. Korupcijska tveganja, ki so bila ustvarjena med epidemijo, si zaslužijo epilog ter konkretno kazensko in osebno odgovornost s strani funkcionarjev.
