Desetletje od Fukušime: odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije je danes pomembnejša kot kadarkoli doslej
Mineva 10 let od jedrske katastrofe v elektrarni Fukišima-Daiči.
11. marca 2011 je v zgodnjih jutranjih urah Japonsko stresel silovit potres 9. stopnje po Richterjevi lestvici.¹ 54 jedrskih reaktorjev, razporejenih na 17 lokacijah vzdolž države, je potres prestalo brez večjih poškodb, a je potresu sledil še ponekod tudi do 39 metrov visok cunami², ki ga trije reaktorji na lokaciji Fukušima-Daiči niso preživeli.
Razlogi za katastrofo tičijo ravno v kombinaciji potresa, zaradi katerega so se reaktorji samodejno ustavili in je poškodoval električno omrežje, ter cunamija, ki je poplavil rezervne generatorje. Rezervni generatorji so po ugasnitvi reaktorjev in padcu omrežja bili edini vir energije za črpalke, ki so hladile reaktorske sredice, ki so kljub zaustavitvi reakcij še vedno oddajale velike količine toplote. Po tem, ko je poplavilo generatorje, so reaktorji ostali povsem brez ohlajanja, zaostala toplota pa je povzročila raztalitev sredic treh reaktorjev, temu pa so sledile še štiri eksplozije vodika in večmesečno uhajanje radioaktivnega materiala v okolico.³
Zaposleni v elektrarni in prispele okrepitve so se več dni pod silovitim stresom in pritiski trudili zmanjšati škodo in stalitev reaktorjev spraviti pod kontrolo.⁴ Radioaktivni elementi, predvsem cezij, so uhajali v zrak vse do konca marca, medtem ko je uhajanje v ocean bilo ustavljeno šele septembra.⁵ Obsežne aktivnosti za dokončno očiščenje posledic nesreče bodo predvideno trajale še naslednjih 30–40 let.⁶
Sodeč po izsledkih različnih neodvisnih študij je število smrtnih žrtev zaradi posledic izpostavljenosti sevanju do danes enako 0. Največja morilca v Fukušimi sta bila pravzaprav panika in strah ter fizične poškodbe zaradi potresa in cunamija. Najvišje ocene števila smrtnih žrtev dosegajo številko 2129. Večina smrti se pripisuje slabo izvedeni in v veliki meri nepotrebni evakuacij – slabi življenjski pogoji med evakuacijo so terjali predvsem veliko predčasnih smrti med starejšimi.⁷
Nesreča je bila po oceni posebne preiskovalne komisije, ustanovljene za njeno preiskavo, predvidljiva. Izognili bi se ji lahko že zgolj z drugačnim pozicioniranjem rezervnih generatorjev ali višjim zaščitnim zidom. Komisija je leta 2012 po končani preiskavi krivdo za nesrečo pripisala malomarnosti operaterja elektrarne podjetju TEPCO, ki ni poskrbelo za minimalne varnostne standarde in načrt evakuacije.⁸
Nesreča je podobno kot tista v Černobilu, poleg evakuacije okoliškega mesta, izpustov radioaktivnosti v okolje in ogrožanja zdravja tistih, ki so nesrečo poskušali držati pod kontrolo, storila ogromno škode jedrski energiji z negativno medijsko pozornostjo in vnovičnim oživetjem strahu pred to tehnologijo. Nesreča v Fokušimi pogosto zasenči vse omembe cunamija in potresa, ki sta razrušila Japonsko in skupno terjala več kot 18.400 smrtnih žrtev ter enormno gospodarsko škodo.¹
Žrtve nesreče v Fukušimi smo v resnici vsi, saj je ta s seboj prinesla velik upad podpore jedrski energiji in s tem njeno nazadovanje. Ponekod se je javna podpora jedrski energiji spustila celo pod podporo premogu.⁹
Japonska in Nemčija sta v kratkem po nesreči ugasnili vse svoje jedrske reaktorje, brezogljično proizvodnjo energije pa so nadomestile termoelektrarne na premog in plin. Sežig ogljikovodikov segreva planet, produkti sežiganja pa vsako leto terjajo tudi ogromen krvni davek, saj delci v zraku povečujejo verjetnost razvoja pljučnih obolenj in srčnega infarkta. Zaradi povečanega zanašanja Japonske na proizvedeno energijo v termoelektrarnah, ki je bilo posreden rezultat Fukušimske nesreče, po nekaterih ocenah umre več kot 1700 ljudi na leto.¹⁰
Jedrska energija je pogosto tarča dezinformacij in pristranske obravnave.
Mediji, ki so finančno odvisni od prenapihovanja zgodb za večjo branost, ter seveda fosilno-gorivne korporacije, ki jim jedrska energija predstavlja eksistencialno grožnjo, poskušajo neprestano kapitalizirati na širjenju strahu pred jedrsko energijo.
Gradnja povprečne jedrske elektrarne zaradi visokih varnostnih standardov, posebnih materialov in masivnosti konstrukcije traja več let, a že zgolj za začetek gradnje je potrebno soglasje prebivalstva, ki živi v širši okolici elektrarne. Potrebna je tudi javna podpora naložbi, ki znaša več milijard evrov, in dolgoletna zaveza jedrski energiji, ustreznemu ravnanju z odpadki, šolanju kadra ter ohranjanju in negovanju znanja.
Vsak incident, tudi takšen, ki to ni, denimo samodejni izklop Jedrske elektrarne Krško ob potresih, ki je del striktnega varnostnega protokola, se zlorablja s strani nasprotnikov jedrske energije za škodovanje projektom, ki so že v gradnji oziroma načrtovanju.¹¹ Operater fukušimske elektrarne TEPCO je med razlogi, zakaj v preteklosti podjetje ni zaostrilo varnostnih ukrepov in investiralo več v varnost elektrarne, navedel tudi strah pred točno temi vrstami pritiskov javnosti.¹² V Sloveniji imajo mediji navado senzacionalistično poročati o Jedrski elektrarni v Krškem že, če je zgolj treba zamenjati vijak.¹³ Si predstavljate, kakšen bi bil odziv javnosti, če bi v Krškem odkrili resnejšo tehnično pomanjkljivost ter koliko pozivov k zaprtju bi lahko na ta račun slišali?
Razumevanje problematičnosti tovrstnih odzivov v javnosti, ki se hranijo predvsem na strahu pred sevanjem in slabi informiranosti o jedrski energiji, je ob informiranju ključno za prekinitev te sovražne nastrojenosti, ki ogroža varnost vseh nas.
Protijedrski sentimenti so izrazito močni v Nemčiji in Avstriji. Avstrijci, ki so se lastni že zgrajeni jedrski elektrarni odpovedali, brez da bi jo kadarkoli zagnali¹⁴, pa te pritiske prenašajo tudi k nam.¹⁵
Protijedrski aktivisti obnovljive vire in zmanjšanje rabe električne energije navajajo kot magični alternativi, ki sta zmožni pokriti vse energetske potrebe države brez novih sistemskih elektrarn, pa čeprav sta splošno razogljičenje družbe in hkraten upad porabe električne energije medsebojno izključujoča pojma, ker električna energija predstavlja manj kot četrtino vseh energetskih potreb države.¹⁶ Elektrifikacija prometa in ogrevanja sta za upad izpustov CO₂ nujni, a bo s seboj prinesla strmo porast rabe električne energije.
Škodljiv pa je tudi zavajajoč prikaz visokih stroškov jedrske energije, saj naj bi ta v primerjavi z obnovljivimi viri bila predraga in nekonkurenčna. Za današnje modele reaktorjev se predvideva, da bi lahko imeli življenjsko dobo tudi do 100 let, kar občutno zmanjša kapitalske stroške zaradi daljše amortizacijske dobe.¹⁷ Na drugi strani pa tako fosilna goriva kot obnovljivi viri energije prejemajo več sto milijardne državne subvencije, ki znatno znižujejo končno ceno proizvedene energije za končnega uporabnika, a se ob tem pozablja, da razliko med proizvodno in končno ceno plačujemo z višjimi davki, s katerimi se krije še vzdrževanje in draga nadgradnja omrežja, ki jo obnovljivi viri zahtevajo.¹⁸
Jedrska energija je ključnega pomena za prihodnost našega planeta in obstoj človeške vrste.
Obnovljivi viri energije niso zmožni sami zadovoljevati potreb po energiji, saj sta veter in sonce nepredvidljiva ter nemogoča za usklajevanje z dnevno porabo energije, baterijske kapacitete in naložbe v nadgradnjo omrežja, ki so potrebne za povsem na OVE temelječe omrežje, pa nekajkrat presegajo stroške gradnje novih jedrskih kapacitet.
Uporabnost obnovljivih virov energije je močno odvisna od naravnih danosti posamezne države, vztrajanje na njihovi uporabi za vsako ceno pa je zelo vprašljiva strategija že zgolj zaradi uničevanja mnogih naravnih habitatov, ohranjanje katerih je ključnega pomena in pravzaprav celoten razlog za reševanje okoljske krize.¹⁹ Pogosto preslišano je tudi dejstvo, da ob odsotnosti vetra ali sonca, če država nima jedrskih elektrarn, izpad energije nadomeščajo termoelektrarne. Nemčija je po ugasnitvi svojih jedrskih elektrarn celo postavila novo termoelektrarno²⁰, v primeru velikih nihanj v količini vetra pa jih pred kolapsom omrežja rešujejo Poljaki, Slovaki in Čehi s svojimi termoelektrarnami.²¹
Francija je s kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije dokazala, da je cenovno konkurenčna nizkoogljična proizvodnja energije izvedljiva že danes ter da je termoelektrarne moč poslati v pozabo.²² Vse več držav jedrsko energijo prepoznava kot dolgoročno najbolj zanesljivo rešitev zoper okoljsko krizo in tudi kot rešitev za naraščajoče povpraševanje po električni energiji. Načrte za nove jedrske elektrarne imajo celo od premoga odvisni Poljaki²³, jedrske elektrarne pa postopoma ponovno zaganjajo tudi Japonci.²⁴
Jedrska energija je najboljša izbira tudi za Slovenijo.
Nasploh se moramo zavedati, da je hidroenergetski potencial naših večinoma hudourniških rek že precej izkoriščen, prevetrenost države je slaba, sončna energija pa zahteva zelo visoke naložbe v nadgradnjo omrežja in postavitev dodatnih baterijskih kapacitet, saj lahko v zimskih mesecih proizvodnja pade tudi pod 5 %. Če bi postopoma začeli opuščati domača kurišča, ki so zelo velik vir onesnaženja z delci pm10 in izpustov ogljikovega dioksida, bi potrebe po električni energiji pozimi nekajkrat poskočile.²⁵
Ocena višine naložb v nadgradnjo elektroenergetskega sistema v vladnem NEPN, ki je bil februarja poslan v Bruselj, je znašala neverjetnih 15 milijard evrov, ta znesek pa je zgolj majhna frakcija potrebne naložbe, če bi pozimi želeli ogrevati državo s sončnimi celicami. Ob teh številkah se predviden strošek gradnje novega bloka JEK, ki znaša 5 milijard evrov, zdi veliko bolj racionalna izbira.²⁶
Termoelektrarna Šoštanj po drugi strani vsako leto povzroči vsaj 33 prezgodnjih smrti zaradi onesnaženega zraka²⁷ in skupno emitira približno petino vseh izpustov CO2 v Sloveniji.²⁸ Ker je v premogu precej radioaktivnih elementov, je pepel, ki ga proizvajajo termoelektrarne, prav tako radioaktiven. Če želimo termoelektrarne na srednji rok zapreti, je gradnja novega bloka JEK neizbežna.
Gradnja nove jedrske elektrarne v Krškem bi se morala začeti nemudoma. Z nadaljevanjem energetske politike Evropske unije, ki ignorira jedrsko energijo²⁹, lahko pričakujemo, da se nam bo gradnja dodatnega bloka še zelo izplačala, saj bo slej ko prej znova treba reševati katero izmed večjih držav, ko jim obilje ali manko vetra oz. sonca ogrozi stabilnost omrežja. Cena megavatne ure na trgu zna v takšnih situacijah poskočiti celo za več kot dvajsetkrat.³⁰
Podjetje, ki bo gradilo JEK-2, mora biti izbrano strokovno, kar pomeni, da se mora primernost izvajalca ocenjevati glede na pretekle izkušnje sposobnosti postavitve in zagona reaktorja v doglednem roku in ne glede na to, iz katere države podjetje prihaja. Ameriško podjetje Westinghouse, ki je postavilo prvi reaktor v Krškem in se ga pogosto omenja kot morebitnega graditelja drugega bloka, ima pod pasom dva nasedla projekta, zato so dvomi o primernosti njihove izbire v primerjavi z drugimi izvajalci povsem upravičeni.³¹
Prav tako bi bilo Krško smiselno financirati povsem samostojno, saj gre za nacionalno izjemno pomemben projekt, od katerega imamo lahko le golo korist, sodelovati na primer s Hrvaško bi bilo zgolj dajanje velike usluge naši sosedi. Če kateri izmed sosednjih držav gradnja lastnega reaktorja predstavlja prevelik ekonomski zalogaj in išče partnerja, imajo vso svobodo sami najti primerno lokacijo za elektrarno in odlagališče radioaktivnih odpadkov na svojem ozemlju ter predlagati skupno naložbo. Ta pa nikakor ne bi smela imeti vpliva na odločitev o gradnji JEK-2, saj je poleg dejstva, da je omrežje praktično že pripravljeno za priklop drugega bloka, ohranjanje jedrske energije v Sloveniji pomembno tudi iz vidika kadra in znanja, ki smo ju v zadnjih štirideset letih nakopičili, v primeru ugasnitve JEK in testnega reaktorja Triga pa bi izginila praktično čez noč.³²
Jedrska energija pa je koristna tudi za nacionalno energetsko neodvisnost, saj v primeru krize mednarodnih razsežnosti lahko z le nekaj tovornjaki urana zagotovimo energijo za celotno državo za več let. Nekoč smo uranovo rudo pridobivali tudi sami.³³ Prvi blok JEK letno v povprečju slovenski energetiki doprinese 2,75 TWh (še enkrat toliko gre Hrvaški). Drugi blok, v kolikor bi samostojno zgradili 1200 megavatnega, pa bi proizvedel približno 9,4 TWh električne energije na leto, skupaj bi bloka tako proizvajala kar 83 % vse energije, ki jo Slovenija potrebuje s čimer bi ne bili več odvisni od uvoza.³⁴
Visoko radioaktivni odpadki, ki se jih hrani v vodnih bazenih v manjši stavbi poleg reaktorja, v resnici niso odpadki, temveč v veliki meri neizrabljeno gorivo, ki ga bomo lahko v prihodnosti porabili v oplodnih reaktorjih – reaktorski tehnologiji, razviti v 50. letih 20. stoletja.³⁵ Primerno odlagališče je potrebno zgraditi za srednje in nizko radioaktivne odpadke.
Jedrska tehnologija ni ne zastarela ne preživeta, marveč je tehnologija prihodnosti.
V procesu razvoja in testiranja je že kar nekaj novih zasnov reaktorjev, v le nekaj letih bi lahko dobili že prve modularne reaktorje za konvencionalno rabo, ki bi imeli manjši kapitalski strošek, saj bi že vnaprej izdelane komponente z lahkoto transportirali in sestavili na izbranih lokacijah za takojšnji vklop v omrežje.³⁶
Konceptualiziranih pa je še veliko več zasnov, ki imajo potencial revolucionarizirati proizvodnjo električne energije, med njimi so reaktorji, ki namesto visokotlačne vode delujejo s staljeno soljo.³⁷ Cena takšnih reaktorjev bi zaradi odsotnosti visokega tlaka in s tem veliko manj potencialnih tveganj znašala le delček cene navadnih visokotlačnih reaktorjev. Indija pa zaradi velikih zalog torija pospešeno raziskuje možnost gradnje torijevih reaktorjev, ki bi bili oplodnega tipa in prav tako ne bi delovali pod visokim tlakom.³⁸
Izziv velikega deleža jedrske energije v nacionalni energetski mešanici je predvsem v prilagajanju dnevnemu nihanju povpraševanja, visokotlačni jedrski reaktorji so namreč najbolj učinkoviti takrat, ko lahko delujejo na polni moči brez prestanka. A tudi tu obstajajo rešitve, vse od preusmeritve deleža energije v produkcijo vodika do shrambe energije v staljeni soli in pametnega uravnavanja toplotnih prenosnikov za povečevanje oziroma zmanjševanje reaktivnosti.³⁹
Ena izmed malce bolj pogumnih zasnov pa je ideja o izkoriščanju velike količine odvečne toplotne energije reaktorjev za nekajkrat bolj učinkovito koprodukcijo energije z drugimi energenti. Termoelektrarna, ki bi kurila plin ali premog, bi s pomočjo turbo kondukterja lahko izkoriščala odvečno toplotno energijo reaktorja s staljeno soljo za zajemanje ogljikovega dioksida. Po drugi strani pa bi reaktorji na staljeno sol proizvajali vodik za le delček cene, ki jo ima vodik proizveden s strani vetrnih ali sončnih elektrarn. Z mešanjem vodika in zajetega ogljikovega dioksida bi lahko proizvajali sintetična goriva za letala in druga transportna sredstva, ki ne morejo delovati na elektriko.⁴⁰
Prej omenjena tehnologija oplodnih reaktorjev nam daje možnost rabe U-238, ki ga v naravi najdemo mnogo več kot U-235, saj predstavlja kar 99 odstotkov vsega v naravi prisotnega urana.⁴¹ Oplodni reaktorji prinašajo veliko večjo učinkovitost rabe goriva od konvencionalnih reaktorjev, ki izrabijo le nekaj odstotkov energetskega potenciala urana. Če bi iznašli še ekonomsko ugoden način pridobivanja urana iz morske vode, bi skupaj z zalogami U-238, U-235 in Torija jedrska energija lahko napajala čisto vse energetske potrebe človeštva naslednjih nekaj tisočletij.⁴²
Mnogo upov pa je položenih tudi v jedrsko fuzijo, vendar je verjetnost, da bomo pred koncem tega stoletja uvideli ekonomsko smiseln fuzijski reaktor v komercialni rabi, zelo majhna, saj so nekatere ovire pred to tehnologijo še precej velike, tu pa je tudi dejstvo izjemne redkosti enega izmed potrebnih elementov fuzije, vodikovega izotopa tritija, ki ga je na zemlji zgolj nekaj kilogramov in ga je potrebo proizvajati z nevtronsko aktivacijo litija. Helijev izotop ³He bi lahko nadomestil tritij, a bi ponj morali na luno.⁴³
Odkritje moči atoma je eno največjih daril, kar jih je znanost podarila človeštvu. Kot smo v prispevku izpostavili, je izzivov pred jedrsko energijo še veliko, a še več je priložnosti, ki jih jedrska energija v različnih kombinacijah rabe nudi. Ključnega pomena za dolgoročni obstoj človeštva je, da jo podpiramo, in se zoper škodoželjne dezinformacije ter podpihovanje strahu borimo s preverjenimi podatki in o jedrski tehnologiji izobrazimo kar se da širok krog ljudi.
Viri:
¹⁹ prt.si/ANOVE
²³ prt.si/PLnuk
³³ Prospekcija radioaktivnih kamenin v Sloveniji, Veljko Omaljev
⁴¹ prt.si/U235
