2 min read

Desetletje od Fukušime: odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije je danes pomembnejša kot kadarkoli doslej

Desetletje od Fukušime: odločitev o nadaljnji rabi jedrske energije je danes pomembnejša kot kadarkoli doslej

Mineva 10 let od jedrske katastrofe v elektrarni Fukišima-Daiči.

  1. marca 2011 je v zgodnjih jutranjih urah Japonsko stresel silovit potres 9. stopnje po Richterjevi lestvici.[1] 54 jedrskih reaktorjev, razporejenih na 17 lokacijah vzdolž države, je potres prestalo brez večjih poškodb, a je potresu sledil še ponekod tudi do 39 metrov visok cunami[2], ki ga trije reaktorji na lokaciji Fukušima-Daiči niso preživeli.

Razlogi za katastrofo tičijo ravno v kombinaciji potresa, zaradi katerega so se reaktorji samodejno ustavili in je poškodoval električno omrežje, ter cunamija, ki je poplavil rezervne generatorje. Rezervni generatorji so po ugasnitvi reaktorjev in padcu omrežja bili edini vir energije za črpalke, ki so hladile reaktorske sredice, ki so kljub zaustavitvi reakcij še vedno oddajale velike količine toplote. Po tem, ko je poplavilo generatorje, so reaktorji ostali povsem brez ohlajanja, zaostala toplota pa je povzročila raztalitev sredic treh reaktorjev, temu pa so sledile še štiri eksplozije vodika in večmesečno uhajanje radioaktivnega materiala v okolico.[3]

Zaposleni v elektrarni in prispele okrepitve so se več dni pod silovitim stresom in pritiski trudili zmanjšati škodo in stalitev reaktorjev spraviti pod kontrolo.[4] Radioaktivni elementi, predvsem cezij, so uhajali v zrak vse do konca marca, medtem ko je uhajanje v ocean bilo ustavljeno šele septembra.[5] Obsežne aktivnosti za dokončno očiščenje posledic nesreče bodo predvideno trajale še naslednjih 30–40 let.[6]

Sodeč po izsledkih različnih neodvisnih študij je število smrtnih žrtev zaradi posledic izpostavljenosti sevanju do danes enako 0. Največja morilca v Fukušimi sta bila pravzaprav panika in strah ter fizične poškodbe zaradi potresa in cunamija. Najvišje ocene števila smrtnih žrtev dosegajo številko 2129. Večina smrti se pripisuje slabo izvedeni in v veliki meri nepotrebni evakuacij – slabi življenjski pogoji med evakuacijo so terjali predvsem veliko predčasnih smrti med starejšimi.[7]

Nesreča je bila po oceni posebne preiskovalne komisije, ustanovljene za njeno preiskavo, predvidljiva. Izognili bi se ji lahko že zgolj z drugačnim pozicioniranjem rezervnih generatorjev ali višjim zaščitnim zidom. Komisija je leta 2012 po končani preiskavi krivdo za nesrečo pripisala malomarnosti operaterja elektrarne podjetju TEPCO, ki ni poskrbelo za minimalne varnostne standarde in načrt evakuacije.[8]

Nesreča je podobno kot tista v Černobilu, poleg evakuacije okoliškega mesta, izpustov radioaktivnosti v okolje in ogrožanja zdravja tistih, ki so nesrečo poskušali držati pod kontrolo, storila ogromno škode jedrski energiji z negativno medijsko pozornostjo in vnovičnim oživetjem strahu pred to tehnologijo. Nesreča v Fokušimi pogosto zasenči vse omembe cunamija in potresa, ki sta razrušila Japonsko in skupno terjala več kot 18.400 smrtnih žrtev ter enormno gospodarsko škodo.


  1. https://prt.si/tohoku2011 ↩︎

  2. https://prt.si/cunami2011 ↩︎

  3. https://prt.si/Fukushima ↩︎

  4. https://prt.si/fukushima50 ↩︎

  5. https://prt.si/fukushimaradiacija ↩︎

  6. https://prt.si/fukushimacleanup ↩︎

  7. https://prt.si/fukushimasmrti ↩︎

  8. https://prt.si/fukuprevent ↩︎