Andrej Vizjak bi že zdavnaj moral odstopiti, ali biti s svojega položaja odstavljen
Andrej Vizjak bi že zdavnaj moral odstopiti, ali biti s svojega položaja odstavljen, in to še pred objavo posnetka pogovora o "glupih davkih". Slednji spodkopava integriteto, ki bi jo vsak javni funkcionar moral imeti, a že dolgo pred tem je izginila tudi njegova integriteta, potrebna za opravljanje funkcije ministra za okolje.¹
Škodljive spremembe zakona o vodah, katere so državljani z veliko večino zavrnili na referendumu, so najbolj nazoren primer, kako se z zakonodajnimi spremembami ob sodelovanju ministrstva za okolje lahko enostavno povzroči nepopravljivo škodo naravi.²
Ključne spremembe zakona so bile dodane mimo javne razprave, ministrstvo za okolje pa je bilo predlagatelj sprememb zakona in je tudi aktivno sodelovalo v referendumski kampanji, med katero je volivce zavajalo.³
Narava nima svojega zastopnika, v bran ji lahko stopi le civilna družba ter ministrstvo za okolje. Minister Vizjak se vse od začetka svojega mandata trudi onemogočati sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih, sam pa se ne postavlja za naravo, kar je razvidno iz dela ministrstva in njihovih pritiskov na podrejene strokovne institucije, s katerimi želijo doseči izvedbo okolju škodljivih projektov.⁴
Državljani in okoljevarstvene ter naravovarstvene organizacije morajo v takšnih razmerah biti neprestano v stanju pripravljenosti. Oseba, ki želi od narave profitirati, je na funkciji ministra za okolje popolnoma nesprejemljiva, saj načrtno ruši sodelovanje med različnimi deležniki v prid samo ene strani.
Zaradi zagovarjanja zakona o vodi in podpore projektov, kot je hidroelektrarna Mokrice, Andrej Vizjak nikakor ne bi smel več opravljati funkcije ministra za okolje.
