Podcenjevanje policijskega ravnanja na protestih 5.10. 2021
Petčlanska komisija, ki jo je imenoval direktor policije Anton Olaj, je opravila notranji nadzor policijskega posredovanja na protestih 5.10. 2021, ko so zoper protestnike v Ljubljani bile uporabljene izredno velike količine solzivca.
Odziv policistov na protestu je v poročilu opisan kot sorazmeren z nekaj izjemami, za katere krivijo “napačne naboje“, kar je očitno podcenjevanje policijskega ravnanja.²
Nekateri policisti, ki so bili poškodovani na protestu, so potrebovali oskrbo zaradi solzivca, ki so ga policisti odvrgli toliko, da so poškodovali lastne sodelavce. Iz posnetkov dogajanja je razvidno, da sta bili zaplinjeni še otroško igrišče in šola, solzivec naj bi čutili tudi ljudje v okoliških stavbah.
Množična raba solzivca in drugih prisilnih sredstev zoper protestnike, ki niso nasilni, je nesprejemljiva in se ne sme normalizirati. To lahko vodi le v stopnjevanje nasilja.
Od državnega organa, ki so mu bila zaupana široka pooblastila za poseganje v temeljne pravice ljudi, da bi zagotavljali varnost, se pričakuje odgovorno ravnanje in iskren odnos do javnosti, česar pa v zadnjem času ni zaznati.
Vodnega topa se pred nastopom zdajšnje vlade ni nikoli uporabilo, prav tako ne takšnih količin solzivca, protestov se ni brez utemeljenega razloga razpuščalo, še manj pa kaznovalo udeležence samo zato, ker so izražali svoje mnenje.³
Tudi tako množične kadrovske menjave v policiji, kot smo ji trenutno priča, še ni bilo⁴, niti takšne mere političnega vmešavanja v njeno delovanje, da bi kar štirje funcionarji vlade bili naenkrat prisotni v operativnem štabu policije sredi protestov.⁵
Tudi imenovanje nove direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada, ki brez spremembe zakonodaje ne bi izpolnjevala pogojev za opravljanje svoje funkcije, kaže na razsežnost politizacije policije.⁶ Nezaupanje vlade v obstoječe kadre policije je tako veliko, da so še generalnega direktorja Antona Olaja na pozicijo imenovali iz pokoja.⁷
Prekomerna raba sile na protestih, kaznovanje ljudi na podlagi nesmiselnih vladnih odlokov ter politično kadrovanje in vmešavanje v delo policije so zagotovo med pomembnejšimi razlogi za skoraj popolno izgubo zaupanja državljanov v policijo.
Vse to nas utrjuje v prepričanju, da generalnega direktorja policije nikakor ne bi smela imenovati vlada, ta pri kadrovanju znotraj policije sploh ne bi smela sodelovati. Kadrovske odločitve v policiji morajo potekati na strokovni podlagi, brez možnosti za politično vmešavanje.
📷 Matej Pušnik
