Zeleni prehod?
Nemčija je od leta 2011 zaprla že 14 jedrskih reaktorjev, ki bi lahko proizvajali energijo brez emisij CO2 še desetletja.
Skupna moč zaprtih reaktorjev znaša 20.500 MW, kar je 30-kratnik moči Jedrske elektrarne Krško.¹
Te jedrske elektrarne bi danes Nemčiji omogočile, da skoraj povsem preneha uporabljati plin in premog, a zdaj, namesto urana, nemški energetski sistem pri življenju ohranja lignit.
Območja, ki so jih s širjenjem rudnikov lignita² uničili, so resnično ogromna, največjega izmed številnih odprtih kopov je mogoče videti iz vesolja.³
Protestom proti širjenju enega izmed rudnikov, ki te dni potekajo v nemškem kraju Lützerath, so se pridružile številne organizacije, ki so v preteklosti zahtevale zaprtje jedrskih elektrarn, s čimer so pravzaprav soodgovorne za nastalo situacijo.⁴
Iz urana, kot ga v jedrskih elektrarnah uporabljamo danes, pridobimo 10.000-krat več energije, kot bi je iz enake količine premoga.⁵ Z razvojem jedrske tehnologije pa se bo izkoristek urana še močno povečal.
Čeprav rudarjenje urana ni brez posledic za naravo, so te neprimerljivo manjše kot posledice rudarjenja premoga, pridobivanja in transporta nafte, pa tudi rudarjenja za redkimi kovinami, ki so potrebne za "obnovljive" vire energije.
Jedrska energija ni nasprotnik boja za podnebje in naravo, temveč njun ključen zaveznik. Brez jedrskih elektrarn je lahko zeleni prehod kvečjemu rjav.