Z jedrsko energijo proti zlomu energetike!
Pred Evropo je ena najtežjih zim v zadnjih nekaj desetletjih, zaradi zmanjšanega uvoza plina iz Ruske federacije preti astronomska rast cen ogrevanja in električne energije, obenem pa se bo povečala tudi nevarnost sesutja električnega omrežja.
Kaj se zgodi, ko sredi zime pride do zloma električnega omrežja, se lahko naučimo na primeru Teksasa, kjer je v začetku leta 2021 kar 4,5 milijona gospodinjstev ostalo brez elektrike.
Zaradi številnih dejavnikov, predvsem pa slabih priprav na izredno nizke temperature in nevihte, je v Teksasu odpovedalo veliko kritične infrastrukture. Od mraza je umrlo več kot 700 ljudi, računi navadnih gospodinjstev za elektriko so znašali po 16.000 dolarjev¹ in več, skupna ocenjena škoda zaradi sesutja omrežja za celotno državo znaša 195 milijard dolarjev.²
Tudi evropsko energetsko omrežje je po zaslugi nespametnih odločitev nekaterih držav, predvsem Nemčije, postalo bolj nestabilno.
Daljša obdobja slabega vetra in oblačnosti, zaradi katerih je proizvodnja energije iz obnovljivih virov padla pod pričakovanji, so nemški in z njim tudi evropski elektroenergetski sistem že večkrat pripeljala na rob zloma.³
Upad uvoza energentov iz Ruske federacije predstavlja dodatno grožnjo stabilnosti evropskega omrežja, saj obnovljivi viri energije potrebujejo rezervne vire energije – kadar ni dovolj sonca in vetra, se vključijo termoelektrarne, tem pa zdaj grozi, da bodo ostale brez goriva.
Ruskega plina, ki teče po plinovodih, namenjenih izvozu v EU, je vse manj, številne države so se za alternativo že zatekle k povečanju sežiga premoga⁴, ki pa ga tudi primanjkuje.⁵
Kljub temu, da človeštvo razpolaga z zanesljivo nizkoogljično energetsko tehnologijo - jedrsko energijo, bomo glede cen energije in celo glede delovanja omrežja v zimskem času, v veliki meri odvisni od vse bolj nestabilnih vremenskih razmer.
Države EU so od leta 2004 naprej za gradnjo obnovljivih virov energije namenile več kot 1100 milijard evrov.⁶ Odvisnost držav EU od zemeljskega plina se v vsem tem času ni uspela zmanjšati, saj so bile nove plinske elektrarne nujno potrebne za stabilizacijo omrežja zaradi nezanesljivosti obnovljivih virov energije.⁷
Po drugi strani pa je bilo od takrat naprej začetih le nekaj novih jedrskih projektov, doslej dokončan je bil le en jedrski reaktor na Finskem. Nemčija je od leta 2011 naprej tudi ugasnila 14 jedrskih reaktorjev. Zaradi staranja večinskega dela evropske jedrske flote jih bo v prihodnje ugasnilo še več.⁸
Prihodnost je izredno negotova. To zimo bo smer evropske energetske tranzicije, ki je pretirano prioritizirala obnovljive vire nad vse ostale, postavljena pod tako velik test kot še nikoli.
Energetika je ključna strateška panoga, ki zahteva preudarno in dolgoročno načrtovanje, saj je stabilnost cen energentov kritična za delovanje gospodarstev in življenjski standard ljudi, ki ga visoka inflacija z lahkoto spodkoplje.
K lajšanju energetske krize bi lahko veliko pripomogle tudi zdaj že zaprte nemške jedrske elektrarne, številne bi se dalo znova zagnati, za kar pa je potreben političen pritisk zoper nemško vlado.
Evropa potrebuje veliko več jedrskih elektrarn, kot jih ima na voljo trenutno. Novi jedrski reaktorji, ko se za njih odločimo, nas še kar nekaj let ne bodo oskrbovali z energijo, a so zanesljiva garancija, da se energetske krize, kot je ta, ki jo imamo danes, ne bodo ponavljale v nedogled.
¹ prt.si/texbil
² prt.si/texpowcris
³ prt.si/resevNEM
⁴ prt.si/conscut
⁵ prt.si/coalres
⁶ prt.si/OVEU
⁷ prt.si/plinEU
⁸ prt.si/wnucEU