Vladina sprememba uredbe hromi tožilstvo in policijo

Vlada je pred časom spremenila uredbo, ki ureja sodelovanje tožilstva in policije, ter z nepotrebno birokratizacijo sodelovanja med organoma ohromila njuno delovanje.^[1]

V slovenskem pravu je državni tožilec v primeru pregona kaznivih dejanj dolžan storiti vse, kar je potrebno, da bi se storilce pripeljalo pred sodišče. Med njihovimi pristojnostmi je tudi usmerjanje policije v predkazenskih postopkih.^[2]

Prevzem usmerjanja po novi uredbi je bil premaknjen od trenutka, ko policija državnega tožilca obvesti o kaznivem dejanju, na trenutek podaje pisnega odziva državnega tožilca v 48 urah na zahtevo policista.

Sprememba ima vrsto škodljivih posledic. Po pretekli ureditvi je lahko usmerjanje potekalo tudi ustno, kar je še posebej pomembno za urgentne primere, ko morajo postopki steči kar se da hitro.^[3] Pri bolj kompleksnih primerih, v katerih je komunikacija med organoma že tako ali tako potekala pisno, pa so zdaj tožilci primorani ne glede na zahtevnost in obsežnost primera na zahtevo policije v 48 urah sestaviti uradni pisni zaznamek in jim ga posredovati.

Nova uredba tako občutno niža učinkovitost obeh organov v najbolj urgentnih in najbolj kompleksnih primerih. To je še posebej problematično v primerih mednarodne kriminalitete in korupcije, kjer so klasične metode preiskovanja že tako ali tako neučinkovite.

Po trditvah predlagateljev je cilj nove ureditve preglednejše sledenje delu tožilcev, da bi tako izboljšali spoštovanje zakonsko določenih rokov v postopkih.^[4] A način sodelovanja med policijo in tožilstvom je v preteklih letih dajal pozitivne rezultate. Iz sprememb, ki ta odnos komplicirajo, je razvidno, da predlagatelji ali ne poznajo delovanja obeh organov in postopkov, ali pa želijo namerno omejiti učinkovitost tožilstva in policije.

Oba organa sta sedaj primorana sredstva usmerjati v pisanje poročil, namesto da bi se primarno ukvarjala s preiskovanjem kaznivih dejanj. S to nepotrebno spremembo uredbe imajo zločinci dodaten korak prednosti pred roko pravice.

Na situacijo je seveda potrebno gledati tudi širše in upoštevati še vse ostale zakonske in kadrovske spremembe, ki jih je vlada v zadnjem letu dni izvedla v obeh organih.

Željo po vmešavanju politike v postopke je minister za notranje zadeve, Aleš Hojs, že izrazil, ko je odredil nezakonito revizijo kriminalističnih preiskav na NPU.^[5] Novela Zakona o organiziranosti in delu v policiji odpira pot ravno takšnemu politično motiviranemu vmešavanju ministra za notranje zadeve v predkazenske postopke.^[6]

Po drugi strani pa vlada ne želi imenovati nekaterih tožilcev, s čimer krni delovanje tožilstva in podaljšuje postopke, saj so obstoječi tožilci vse bolj obremenjeni.^[7] S kadrovskimi čistkami se kaznuje tudi neposlušne kadre v policiji in nacionalnem preiskovalnem uradu.^[8]

Dogajanje na področju vladavine prava postaja vse bolj zaskrbljujoče, saj se vladno vmešavanje v pravosodje že pozna pri delu organov, npr. z nepreiskovanjem kaznivih dejanj, ki jih je v reviziji dobav zaščitne opreme odkrilo računsko sodišče.^[9]

Črpanje evropskih sredstev je bilo po zaslugi pritiskov Evropskega parlamenta pogojeno s spoštovanjem vladavine prava, kar v praksi pomeni, da v kolikor rušenje načel pravne države vpliva na porabo skupnih evropskih sredstev v posamezni državi, lahko Unija črpanje sredstev tej državi zamrzne.