Višji računi za manjšo porabo energije
Energetska revščina in visoke cene energije so resen problem, za katerega odločevalci ne najdejo trajne rešitve. Nespametna energetska politika in neučinkovito spopadanje s splošno revščino v družbi sta marsikoga to zimo spravili na rob preživetja.
Naraščanje cen energentov je med drugim razkrilo, da dobavitelji zemeljski plin in električno energijo etažnim lastnikom v blokih s skupno kotlovnico dobavljajo po cenah za poslovne odjemalce¹, ki so tudi do 4-krat višje od cen za gospodinjstva.²
V večstanovanjskih objektih prebiva približno 30 % prebivalstva. Koliko jih živi v blokih s skupno kotlovnico, ni dostopnega podatka, a gre vseeno za izredno nepošteno obravnavo velikega števila ljudi.³ Takšna politika dobaviteljev je na dolgi rok škodljiva ne samo za finančni položaj odjemalcev, temveč tudi za okolje in prihodnje stanje energetskega trga.
Gospodinjstva, izključujoč rabo osebnih avtomobilov, letno porabijo četrtino vse energije, porabljene v državi⁴, od tega naj bi več kot 60 odstotkov bilo porabljene za ogrevanje domov.⁵
Skupne kotlovnice in daljinske oblike ogrevanja so ene izmed najbolj učinkovitih načinov za zmanjševanje porabe energije, saj so učinkovitejše od individualnih kurišč. Nižja cena ljudi spodbuja k načrtovanju projektov skupnega ogrevanja. V drugih državah EU se takšni projekti izvajajo tudi z izdatno pomočjo evropskih sredstev.⁶
Zaračunavanje energentov za skupne kotlovnice po višjih tarifah je popolnoma nedopustno in v nasprotju z zakonom. Ljudi se na tak način tudi odvrača od projektov skupnega ogrevanja in s tem učinkovitejše rabe energije.
Dobavitelji zemeljskega plina⁷ in električne energije⁸ so večinoma v državni ali občinski lasti. Vlada bi morala odrediti maksimalne marže, ki jih le-ti lahko zaračunavajo odjemalcem ter tako dobavitelje prisiliti, da prevzamejo del bremena trenutne krize.
Pomoči v obliki energetskih bonov za socialno ogrožene, prepoved odklopa energije ter pomoč pri energetski sanaciji stavb so v trenutnih razmerah nujni⁹, a gre le za majhen obliž na sistemsko rano, ki jo poglablja nespametna energetska politika več držav Evropske unije, predvsem Nemčije in zdaj še Belgije. Obe zapirata svoje jedrske elektrarne, s čimer bosta povečali odvisnost Unije od zemeljskega plina in še dodatno dvignili njegovo ceno.¹⁰
