Projekt gradnje Vetrnega parka Slovenska Bistrica prepreden z anomalijami
Podjetje “Energija na veter d.o.o.” načrtuje gradnjo 56 vetrnih elektrarn na območju Pohorja.
Skozi analizo javno dostopnih podatkov smo zaznali številne anomalije v postopkih, naleteli pa smo tudi na prikrivanje študij o vplivu vetrnic na okolje. Študije investitor ni objavil, izročiti pa nam je ne želita niti občini, kjer naj bi se vetrnice gradilo.
❗Sled lastništva podjetja “Energija na veter d.o.o.” vodi v Švico do podjetja WOC Group AG, ki je bilo na začetku registrirano za številne dejavnosti, ki so jih sčasoma odstranili. Ni jasno ali gre za kredibilnega investitorja, ki bi bil zmožen izvesti takšen projekt.¹
❗Investitor je projekt v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenj razbil na številne manjše dele, da bi se izognil potrebi po umeščanju v državni prostorski načrt. Projekt želijo investitorji umestili v prostor kar skozi občinske prostorske akte, verjetno zato, ker je na občinski ravni enostavneje lobirati.²
❗Investitor skriva študijo o vplivih projekta na okolje. Njihova spletna stran obstoj študije večkrat omeni, a sama študija ni javno dostopna nikjer.³
❗Študija o vplivih na okolje ni dostopna niti kot gradivo sej občinskih svetov v občinah Ruše in Slovenska Bistrica, občinski svetniki so projekt obravnavali zgolj na podlagi promocijske predstavitve, ki jo je pripravil investitor.⁴
❗Občina Slovenska Bistrica nam študije o vplivih na okolje ni želela izročiti niti na podlagi zahtevka za dostop do informacij javnega značaja.
Gradnja in delovanje vetrnih elektrarn s seboj prinašata številne negativne vplive na okolje in naravo. Vsaka vetrnica mora imeti velik betonski temelj in svojo dovozno pot. Dodaten poseg predstavlja še gradnja električnega omrežja.
Učinkovitost vetrnih elektrarn je omejena na vetrovne razmere lokacije – izkoristek vetrnic na Pohorju je ocenjen na okrog 20 %.
Za primerjavo: hidroelektrarna Zlatoličje deluje z 52 % izkoristkom, sončna elektrarna Zlatoličje pa deluje z le 13 % izkoristkom. Jedrska elektrarna Krško, ki redno obratuje na polni moči, ima izkoristek 95 %, vetrnica v Senožečah pa deluje s 24 % izkoristkom.⁵
Odločitev o tem, ali je postavitev elektrarn s tako slabim izkoristkom v občutljivo področje narave res smiselna, je odvisna od kakovosti študije o vplivih vetrnic na okolje, veliko pa bo odvisno tudi od strokovnosti pristojnih odločevalcev v postopkih.
Skrivanje analiz pred javnostjo, razbijanje projekta na manjše dele, zaobhajanje veljavne zakonodaje o prostorskem planiranju… so slabi signali, ki dajejo vtis, da se projekt poskuša izpeljati mimo veljavnih predpisov.
⁵ lastni izračuni
