Protesti nimajo bistvenega vpliva na število okužb

Analiza protestov Black lives matter, ki so v Združenih državah trajali več mesecev in v katerih naj bi sodelovalo med 15–26 milijonov ljudi, je pokazala, da protesti nimajo resnejšega vpliva na porast okužb s koronavirusom.

Študija sicer zaključuje, da bi v povprečju veliko zmanjšanje upoštevanja socialne distance v času protestov morebiti lahko privedlo do porasta okužb, a je ta učinek izničen zaradi vpliva, ki ga imajo protesti na obnašanje prebivalstva na območju, kjer se dogajajo. Velik delež ljudi, ki ne sodelujejo v protestih zaradi strahu pred morebitnimi izgredi, policijskim nasiljem ali zaradi zamašenega prometa v času protestov, raje ostane doma.

Podlaga za študijo so agregirani podatki o lokacijah 45 milijonov mobilnih telefonov in dosledno spremljanje števila okužb v okrajih s protesti v obdobju petih tednov. Ti nakazujejo, da bi skupen učinek protestov, upoštevajoč spremembe obnašanja širše populacije, lahko bil za epidemiološko sliko celo ugoden.

Omejevanje protestov je neposreden poseg v temeljni pravici svobode zbiranja in svobode izražanja, zato je njihovo popolno omejevanje nesorazmerno in protiustavno. Tudi če bi se sproščanja lotili po najstrožjih merilih, obstajajo načini, kako izvajanje teh pravic državljanom na varen način omogočiti.

Ustavno sodišče je lanskega aprila vladi naložilo redno preverjanje upravičenosti omejevanja gibanja.^[1] Iz zapisnikov strokovne skupine za covid-19 ter tudi iz javne komunikacije nekaterih predstavnikov vlade je bilo že večkrat razvidno, da vlada strokovno skupino le izkorišča z namenom, da bi na najbolj minimalen možen način zadostila pogojem, ki ji jih je naložilo ustavno sodišče. To neupoštevanje namena odredbe, torej strokovno podkovanega delovanja vlade, je tudi razlog, zakaj je vladi epidemija ušla izpod nadzora.^[2]

Iz mnenja o začasnem zadržanju prepovedi protestov, ki ga je ustavnemu sodišču včeraj posredovala vlada, je razvidno, da se enaki vzorci njihovega delovanja še naprej ohranjajo, kar bi nas moralo zelo skrbeti tako iz vidika zdravstvene situacije v državi kot iz vidika spoštovanja temeljnih svoboščin ljudi, za katere je vladi malo mar.^[3]

Študija je dostopna na povezavi: prt.si/BLMcovid

Fotografija: Bojan Velikonja