Pot v krizo in varčevanje
Fiskalni svet opozarja na nerealne obljube Ministra za finance. Vladina lahkomiselna dejanja nas vodijo v finančno krizo, ki bo prizadela vse.¹
Dozdajšnje okrevanje gospodarstva, dohodki ljudi, socialna država in kakovost javnih storitev se lahko relativno hitro sesujejo, v kolikor se z javnimi sredstvi ne bo ravnalo previdno.
Finančni ukrepi namenjeni prebivalstvu so bili slabo usmerjeni in so marsikatero družbeno skupino spregledali.² Po drugi strani se še vedno sklepa velike posle na korupcijsko tvegan način mimo standardnih procesov javnega naročanja.³ Dokumente o prihodnji porabi sredstev se pripravlja in sprejema nestrokovno, stran od oči javnosti.
Slovenija bi lahko bila ob vrnitvi fiskalnih pravil po letu 2023 zaradi pretirane zapravljivosti vlade podvržena zahtevam Evropske unije po varčevanju.⁴
Proračuna za leti 2022 in 2023 kot tudi načrt za okrevanje po epidemiji so potrebni temeljite prenove, saj so načrtovane investicije pomanjkljive, predvideni dohodki pa prenapihnjeni.
Vladni pristop do investicij je tak, da so favorizirani večji izvajalci in takšni projekti, pri katerih je že doslej redno odtekal javni denar.⁵
Potrebujemo spremembo investicijske in davčne politike ter revizijo vseh netransparentnih poslov, izvedenih med epidemijo.
➡️ Sredstva iz načrta za okrevanje bi bilo smiselneje prerazporedi v projekte z večjim razvojnim potencialom, ki bodo okoljsko vzdržnejši (npr. energetska sanacija stavb namesto hidroelektrarn na srednji Savi, kolesarska in železniška infrastruktura namesto cest ...).
➡️ Davčna reforma mora razbremeniti plače ter bolj obremeniti kapitalske dohodke, saj bo le tako fiskalno vzdržna in hkrati prispevala k razvoju.⁶
"Digitalizacija države", kot jo načrtuje vlada, pa se je izkazala za zgolj ceneno nabiranje političnih točk. Naš načrt za prehod v informacijsko družbo in digitalizacijo državne uprave bomo kmalu predstavili v našem volilnem programu.