Omejevanje človekovih pravic z odloki je norčevanje iz pravne države

Če vlada od ljudi pričakuje, da se držijo pravil, ki jim jih postavi, morajo pravila imeti smisel, vlada pa mora voditi z zgledom in tudi sama spoštovati pravila, ki urejajo njene pristojnosti. Zlorabljanje oblasti ruši zaupanje, brez zaupanja pa ni sodelovanja, ki je za spopadanje z epidemijo nujno potrebno.

Vlade morajo pri posegih v človekove pravice ravnati skrajno previdno, spoštovati načelo sorazmernosti, opredeliti namen ukrepov in paziti, da so omejitve vedno opredeljene kot začasne.^[1] Skoraj nič od naštetega se s strani trenutne vlade ni upoštevalo.

Vlade bi se za voljo učinkovitosti med epidemijami morale nasloniti na ljudi in z njimi sodelovati kot s partnerjem v skupnem boju za zajezitev okužb.^[2] To pomeni tudi to, da vlada najprej stori vse, kar je v njeni moči, da širjenje okužb zameji brez omejevanja človekovih pravic in šele nato poseže po njihovem omejevanju.

Če obstajajo indici, da poskuša vlada svojo oblast zlorabiti, to poruši zaupanje ljudi, ki ga ni več moč obnoviti. Ravno to se je zgodilo vladi Janeza Janše, ki se doktrini šoka, koruptivnim poslom in rušenju pravne države ni mogla upreti niti v svojem tretjem mandatu.^[3]

Od prvega preklica epidemije 14. 5. 2020 je vlada imela na voljo ogromno časa, da prestrukturira svoje delovanje, pusti v ospredje stroko, ter pripravi ustrezne pravne podlage za sprejemanje ukrepov. Nič od tega ni bilo narejeno, namesto tega so nebo v znak zmage nad epidemijo preletavala tuja vojaška letala.^[4]

Ustavno sodišče je vse od začetka epidemije zasuto s pobudami za ustavno presojo vladnih odlokov in členov protikoronskih zakonov. Pobud naj bi bilo toliko, da o vseh še sploh niso bili zmožni odločati, obenem pa na sodišče že prihajajo pobude za nove vladne odloke.^[5]

Pravna varnost državljanov je zaradi tega močno okrnjena, za tiste v gmotno slabem položaju še mnogo bolj.

Da se omejevanje človekovih pravic z odloki, sprejetimi na dopisnih sejah vlade, nadaljuje, je nedopustno norčevanje iz pravne države – temu je v sodbi pritrdilo tudi ustavno sodišče.^[6]

Človekove pravice lahko omejuje le državni zbor na pregleden način in s strokovnimi utemeljitvami vsakega izmed posameznih ukrepov, nad čimer vlada ne bi smela imeti monopola, kot ga je imela do sedaj. Predlagamo, da se po tem modelu prenovi Zakon o nalezljivih boleznih, saj obstoječi ni v skladu z osnovnimi demokratičnimi standardi.^[7]