Ob 30. obletnici izbrisa

25.671 prebivalcev Slovenije, državljanov bivših republik SFRJ, med njimi tudi več kot 5.000 mladoletnih, je bilo 26. februarja 1992 izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije. Izbrisani o izgubi svojega statusa niso bili obveščeni. O tem so postopoma izvedeli individualno, zadeva pa je ostala pometena pod preprogo kar sedem let.

Da je šlo za množičen ukrep, je javnosti razkrilo šele Ustavno sodišče leta 1999, ko je sporne določbe Zakona o tujcih razglasilo za neustavne. Posledično je bil sprejet zakon, ki je izbrisanim po sedmih letih končno omogočil ureditev njihovega statusa, a le od leta 1999 naprej. Ustavno sodišče je nato štiri leta pozneje izbris označilo kot nezakonit in naložilo priznanje pravic izbrisanim za nazaj.

Posledice izbrisa – izgube zaposlitev, stanovanj, izguba pravice do zasluženih pokojnin, ločitev družin ter otrok od staršev, samomori, deportacije na Hrvaško, kjer je bilo vojno območje, itd. – so predstavljale kršitev človekovih pravic, kar je leta 2012 potrdilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

Do danes so bile sramotno nizke odškodnine v višini 50 € za vsak mesec izbrisa izplačane približno 5.600 osebam. Razsodba sodišča EU je dosodila kar petkrat višje odškodnine, vendar se je izbrisane zaradi gospodarske krize in varčevanja takrat znova spregledalo. Po 30-ih letih od izbrisa na pravico še vedno čaka skoraj 20.000 oseb, mnogi še danes nimajo dokončno urejenega statusa.

Zločin izbrisa ostaja največja sramota samostojne države, za to sistematično, od oči javnosti več let skrito kršitev najbolj osnovnih pravic tisočih pa ni nihče niti politično odgovarjal. Model delovanja tistih, ki so izbris zakrivili, se je še kako ohranil, kar na lastni koži državljani čutimo danes, ko vršilci oblasti na vseh nivojih kršijo in po svoje prikrajajo pomen pravne države z večjo hitrostjo, kot so sodišča sposobna škodo sanirati in obvarovati državljane.

Brez kolektivne družbene prepoznave dejstva, da je šlo pri izbrisu za sistematičen in množičen zločin ter da je samovoljno kratenje osnovnih pravic s strani oblastnikov popolnoma nesprejemljivo in neopravičljivo, se bodo izbrisi, v takšni ali drugačni obliki, dogajali še naprej.

Ob tej priložnosti pozdravljamo odločitev predsednika republike Boruta Pahorja, da se je izbrisanim v imenu države opravičil. To je predolgo odlašano dejanje, ki pa predstavlja šele začetek popravljanja krivic.

Pirati od naslednjega sklica parlamenta pričakujemo pripravo zakona, ki bo nemudoma uredil status vsem, ki so še v postopkih, ter uredil izplačilo dostojne odškodnine izbrisanim na sistemski ravni. Pričakujemo tudi obsodbe vseh, ki so odgovorni za to sramotno dejanje.

Nezakonit sistematičen izbris stalnega bivališča 25.571 prebivalcev je madež na zgodbi osamosvojitve slovenske države, ki mora dobiti tudi sodni epilog. Obenem pa moramo skupaj doseči politični konsenz, da se takšno škodljivo politično ravnanje več ne ponovi. Čas je, da tako politiko pošljemo na smetišče zgodovine.