Nov polom pri digitalizaciji državne uprave
Računsko sodišče je ugotovilo, da Ministrstvo za javno upravo ni bilo uspešno pri vzpostavitvi in delovanju državnega računalniškega oblaka. Pirati smo na to, kar je v svojem poročilu razkrilo Računsko sodišče, opozarjali že leta 2018.¹
Državni računalniški oblak (DRO) predstavlja računalniško infrastrukturo, ki jo uporabljajo državne institucije. Njegovo vzpostavljanje pod vodstvom ministrstva za javno upravo je proračun stalo na milijone evrov, tudi pogodbe za vzdrževanje so milijonske.²
Prvotni namen vzpostavitve DRO je bilo poenotenje računalniških sistemov, ki so v rabi znotraj javne in državne uprave, kar naj bi omogočilo učinkovitejšo digitalizacijo javnega sektorja.
Ugotovitve računskega sodišča razkrivajo kup nepravilnosti pri vzpostavljanju sistema, med njimi tudi kršenje zakona o javnem naročanju³ in ogromno škodo, nastalo zaradi nerazumevanja in nepreglednosti projekta.⁴ Določene zadeve so bile celo kljub popustom toliko preplačane, da je končna cena bila višja od cene brez popusta.
Računsko sodišče je tudi mnenja, da je učinkovitost oblaka omejena, njegova vzpostavitev in vzdrževanje pa predragi. Hkrati tudi ni jasno, ali je Ministrstvo za javno upravo z vzpostavitvijo oblaka res doseglo zastavljena cilja večje učinkovitosti državne uprave in finančnih prihrankov na račun le te.
Vzroke za polomijo, ki je državni računalniški oblak, je potrebno iskati dlje od trenutnega ministrstva za javno upravo, gre namreč le za zadnjega v celi seriji katastrofalno izpeljanih državnih projektov digitalizacije.⁵
V času ministra Borisa Koprivnikarja se je zelo nepremišljeno centraliziralo državno informatiko z oblikovanjem Sveta za razvoj informatike. O ključnih projektih so v svetu odločali politiki, ki niso bili strokovnjaki s tega področja. Mirno lahko rečemo, da je šlo zgolj za nadzor nad denarnimi tokovi in urejanje poslov vplivnim lobistom.⁶
S centralizacijo informatike kot tudi neustreznim plačnim sistemom so ministrstva izgubila še tiste redke strokovnjake s tega področja. Politizacija in korupcija sta hkrati ustvarili pogoje za razcvet lobija zasebnih izvajalcev, ki jim državne pogodbe, pridobljene na nepošten način, predstavljajo levji delež letnih prihodkov.
V takšnem okolju preprosto ni mogoče pričakovati, da bo kakršenkoli državni projekt digitalizacije izveden učinkovito in po ugodni ceni. Zavoženi so bili celo projekti, financirani z evropskimi sredstvi.
Državna informacijska politika potrebuje vizijo in primerne strokovnjake na odločevalskih pozicijah.
❗ Potrebujemo ministrstvo za informacijsko družbo, ki bo edino zadolženo za načrtovanje in izvajanje vseh aktivnosti povezanih z digitalizacijo države.
❗ Sistem javnega naročanja za segment informacijskih rešitev je potreben temeljito spremeniti. Pri izbiri je potrebno uporabnosti dati prednost pred ostalimi dejavniki. V proces odločanja morajo biti vključeni tako notranji kot zunanji uporabniki državnih informacijskih sistemov.
❗ Nujen je tudi dvig plač tehničnemu kadru, tako da bodo te primerljive s plačami na trgu, le tako bo mogoč razvoj lastnih odprtokodnih programskih rešitev v javnem sektorju, razvoj in vzdrževanje katerih bo za državo na dolgi rok veliko ugodnejše.
Celotno poročilo revizije Računskega sodišča je dostopno na povezavi: prt.si/revizijaDRO
