Vzpostavljanje vzvodov za prepoved opozicije bi pomenilo tlakovanje poti v diktaturo

Zahteva strank SDS in NSi za sklic izredne seje, na kateri bi poslanci obravnavali program stranke Levica, ki po njihovem mnenju kaže na možnost protiustavnega delovanja, je politično sporna.

Gre za zlorabo državnega zbora za politično obračunavanje in podpihovanje ideoloških sporov, hkrati pa lahko to dejanje razumemo kot manever odvračanja pozornosti od vse večjega števila nakopičenih problemov na eni ter uveljavljanja političnih in finančnih interesov na drugi strani. Dolg države se je v letu 2020 povečal za skoraj 6,7 milijarde EUR, kar predstavlja že slabih 81 % BDP. Državni proračun je v prvih petih mesecih zabeležil 1,35 milijarde primanjkljaja. Skupni proračunski primanjkljaj od marca 2020 znaša 4,85 milijarde evrov.^[1] To so podatki, ki bi nas morali še kako skrbeti.^[2]

Ustava v deseti alineji 1. odstavka 160. člena med pristojnosti ustavnega sodišča umešča tudi odločanje o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.^[3] Zakon o ustavnem sodišču v svojem 68. členu postopek natančneje opredeli.^[4] Ustavno sodišče je vsebino desete alineje obrazložilo kot t. i. “privilegij političnih strank”: ki v primerjavi z drugimi združenji uživajo poseben položaj, da je za odločanje o njihovem protiustavnem delovanju pristojno izključno US.^[5]

Po mnenju zakonodajne službe državnega zbora le ta nima pravne podlage niti pravice ocenjevanja ustavnosti programskih dokumentov političnih strank.^[6] Zloraba državnega zbora, da se v takšni razpravi pozove represivne in sodne organe k nadzoru nad posamezno politično stranko, bi pomenilo rušenje parlamentarne demokracije in vpletanje v pristojnost ustavnega sodišča.

Le ustavno sodišče lahko z odločbo protiustaven akt stranke razveljavi, protiustavno delovanje prepove, z dvotretjinsko večino sodnikov pa lahko odredi tudi izbris stranke iz registra. Pobudo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank lahko vloži vsakdo, zahtevo, na podlagi katere bi ustavno sodišče moralo odločati, pa samo druga sodišča.

Državni zbor nima nikakršne posebne pristojnosti ali privilegija, da bi ustavnemu sodišču predlagal pobudo ali zahtevo za oceno protiustavnosti političnih strank, zato je odločitev predsednika DZ, da o pobudi strank SDS in NSi ne skliče izredne seje, upravičena in pravno povsem utemeljena.

Kot pravi zakon, ima vsak pravico, da vloži zahtevo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank. To pa ne pomeni, da se lahko v ta namen zlorablja institut Državnega zbora. Tovrstne težnje po prepovedovanju opozicije so zelo zaskrbljujoče za stanje demokracije v državi. Vlada ali državni zbor z razlogom nimata na voljo neposrednih orodij za omejevanje delovanja katerekoli stranke, temveč je to izključno v pristojnosti sodišč. Vzpostavljanje takšnih vzvodov bi pomenilo tlakovanje poti v diktaturo.