Z novelo Zakona o organiziranosti in delu v policiji si vlada želi povečati nadzor nad delom policije in pravosodja

Zakonski predlog^[1] predvideva, da bo minister za notranje zadeve lahko policijo sam usmerjal glede vodenja predkazenskih postopkov.^[2] Tako bo na podlagi politično konstruiranih primerov lahko policija na ukaz vlade izvajala preiskave in ustrahovala kogarkoli, ki bo trn v peti vladajočim. Takšna praksa se je v zadnjem letu dni že precej uveljavila, a bi jo lahko predlagane zakonske spremembe popeljale v nove ekstreme.

Neodvisnost mehanizmov pravosodja od politike je ključna za delovanje pravne države. Vmešavanje ministra za notranje zadeve v postopke je nesprejemljivo. Politično motivirane policijske preiskave bi pomenile popoln razkroj policije, ki bi dokončno postala armada plačancev slovenske vlade, ter zaton demokracije, kot jo poznamo.

Tožilstvo se v zadnjih letih sooča s porastom politično motiviranih ovadb.^[3] Ovadbe so vse pogosteje propagandni manifesti, ki služijo diskreditaciji in javnemu blatenju obdolženih – daleč od tega, da bi šlo za strokovna besedila, katerih dejanski namen bi bil iskanje pravice.

Usmerjanje predkazenskih postopkov bi bilo po novem zakonu tudi v rokah ministra za notranje zadeve. Ministri niso usposobljeni za odločanje v tovrstnih zadevah – ministrske funkcije se prepogosto deli po merilu trgovanja z močjo in deljenja uslug, ne po merilu strokovnosti, ki jo funkcija zahteva.

Takšna ureditev bi predstavljala tudi ustavno nedopusten poseg izvršne oblasti v pravosodje in pa konflikt interesov. Preiskovanje točno določenih, politično zrežiranih zadev, je orodje za pridobitev osebne koristi, predvsem gradnje političnega kapitala.

Že pri zgodbi z neimenovanjem evropskih delegiranih tožilcev smo lahko videli, da si vlada načelo delitve oblasti in njene vlogo pri tem razlaga povsem po svoje, mimo osnovnih postulatov, na katerih bi morala stati demokratična pravna država.^[4] Tožilstvo in policija sta neposredno povezana z učinkovitostjo delovanja pravosodja, kljub temu, da gre za organa, ki sta organizacijsko pod vlado, zato je vlada dolžna biti skrbnik interesa državljanov, ki ga pravosodje brani.

Zakon prinaša tudi nekaj reorganizacije znotraj policije, s katero se lahko vlada sedaj znebi tistih kadrov, ki ji jih doslej še ni uspelo odstraniti.^[5]

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je poleg NIJZ eden prvih organov, s katerimi je vlada pričela obračunavati že takoj po prevzemu oblasti. Poleg nezakonitega kadrovanja na vrhu NPU so se oblikovali še različni povsem neuporabni oddelki, sestava in namen katerih namiguje, da gre za “kaznilnice“ neposlušnih kadrov.^[6]

Posledice politizacije pravosodja in organov pregona bodo trpeli čisto vsi državljani.^[7]