Demografski sklad: politično kadrovanje in izčrpavanje premoženja
Predlog demografskega sklada je vrhunec ekscesa grabežljive politike, ki korupcijo pri državnem upravljanju pelje do ekstrema.
Velik del parlamentarnih političnih strank rešitev trenda staranja prebivalstva in vse večje luknje v pokojninski blagajni vidi v t.i. demografskem skladu, na katerega naj bi prenesli del državnega premoženja. Osnovna ideja je, da bi se del dobičkov, ki jih ustvarja državno premoženje, več let akumuliral. Donosi sklada naj bi po dovolj dolgem obdobju akumulacije (~30 let) omogočili dolgoročno pokrivanje luknje v pokojninski blagajni.[1]
V kolikor bi sklad imel stroga in jasno opredeljena investicijska pravila, ter bil ločen od lovk strankokracije s stabilnim virom prihodkov, bi se ideja še zdela izvedljiva, a težave dosedanjega upravljanja državnega premoženja ter velika vsota državnih naložb, ki so neprimerne, da bi sploh bile del takšnega sklada, vzbujajo zadržke.
Večina premoženja v državni lasti služi opravljanju katere izmed družbeno pomembnih funkcij. Gre za t.i. ključno infrastrukturo. Zagotavljanje kakovostnih javnih storitev z investiranjem v razvoj ključne infrastrukture je bistvenega pomena za konkurenčnost gospodarstva ter življenjski standard ljudi, zato je iztiskanje dobička iz takšnih podjetij namesto vlaganja v razvoj strel v koleno.
Država se v takšnih podjetjih že danes prek Slovenskega državnega holdinga obnaša kot tržni investitor, zahteva maksimizacijo letnih dividend, ter omejuje dolgoročno zadolževanje, kar je v praksi močno omejilo izvajanje prepotrebnih dolgoročnih naložb tudi v najbolj predvidljivih panogah, kot so javna stanovanja in energetika.[2]
Dobiček podjetij, ki upravljajo s ključno infrastrukturo, bi moral biti namenjen razvojnim investicijam, njihovi rasti in povečevanju njihove družbene koristi, sicer bosta rast cen in slabša kakovost javnih storitev tisto, kar bo na koncu vseeno znižalo realno vrednost pokojnin.
Ne moremo pa niti mimo težave, ki se vleče že vse od osamosvojitve naprej, in to je politizacija vodilnih funkcij v javnih podjetjih ter njihovo izčrpavanje, ki sta neposredna grožnja javnemu dobremu in stabilnosti javnih financ.[3] Vladni predlog demografskega sklada bi s centralizacijo kadrovanje in izčrpavanje državne lastnine le še dodatno podkrepil.[4]
Kakršenkoli sklad za upravljanje premoženja v državni lasti bi moral imeti stabilen vir financiranja in pa smiselno namensko porabo sredstev, v katero se vladne stranke ne bodo mogle samovoljno vmešavati. Vladni predlog demografskega sklada ne zasleduje niti enega izmed teh osnovnih pogojev, zato ga ne podpiramo in bomo v primeru sklica referenduma državljane pozvali, da glasujejo proti takšnemu skladu.