Zgodba o PCT aplikaciji je zgodba o kronični nesposobnosti slovenske vlade

Nerazumno draga aplikacija za preverjanje pogoja PCT^[1], je bila s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje objavljena brez ustrezne zakonske podlage, ki je po 38. členu ustave nujno potrebna za kakršnokoli obdelavo ali zbiranje osebnih podatkov.^[2]

NIJZ se z Informacijskim pooblaščencem ni vnaprej posvetoval glede zakonitosti rabe takšne aplikacije. V odziv na sprožen inšpekcijski postopek, še preden se je Informacijski pooblaščenec z aplikacijo sploh seznanil, jo je NIJZ umaknil, ter jo “nadgradil“ tako, da je postala povsem neuporabna.^[3]

Polomom pa ni videti konca, sedaj se je v reševanje aplikacije spustila še vlada in to tako, da je zanjo napisala poseben odlok.^[4]

Odloki niso enaki zakonom, saj gre za pravne akte, ki so sprejeti mimo državnega zbora, ki ima edini pooblastila z zakoni posegati v človekove pravice. Deli Zakona o nalezljivih boleznih, na katere se vlada pri sprejemu odloka sklicuje, nikakor ne morejo biti podlaga za urejanje obdelave in zbiranja osebnih podatkov prek vladnih odlokov, saj pogoji, ki jih ustava in dozdajšnja praksa na tem področju narekujeta, niso niti približno izpolnjeni.^[5]

Za tak odlok je že vnaprej jasno, da bo razveljavljen.

Kljub odločitvi ustavnega sodišča, da je upravljanje z epidemijo prek odlokov, ko ti posegajo v temeljne pravice ljudi, neustavno, vlada s takšnim delovanjem nadaljuje.^[6]