Z uničevanjem Radia Študent si ŠOU žaga vejo, na kateri sedi

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je s potrditvijo proračuna za letošnje leto tudi dokončno uresničil napovedano drastično znižanje sredstev Radiu Študent.^[1]

Odločitev ŠOU, da na “umiranje na obroke” obsodi enega redkih neodvisnih medijev, ki si namesto ustvarjanja komercialnih vsebin še lahko privošči ustvarjanje v javnem, predvsem študentskem, interesu, je nerazumljiva.

Visoka koncentracija lastništva medijev v rokah peščice lastnikov in prekarizacija novinarjev, nad katerimi je enostavno vršiti pritisk, sta temeljna problema slovenske medijske krajine.^[2] Ohranjanje javnih medijev bi zato morala biti dolžnost vseh delov družbe.

Študentski funkcionarji so se namesto ohranjanja finančne stabilnosti enega zadnjih zavodov pod okriljem ŠOU, ki še opravlja dejavnost v javnem interesu in jim s tem podeljuje legitimnost upravljanja z javnim denarjem, odločili za varovanje lastnih interesov, predvsem za ohranitev visokih plač predsedstva in zaposlenih na Študentskem kampusu, ki ne služi študentom.^[3]

Študentski organizacijam v skladu z zakonom pripada avtonomija pri urejanju lastnih zadev, na katero se ob vsakršnem poskusu zunanjih reform tudi redno sklicujejo. A govora je o porabi milijonov evrov, ki prihajajo iz blagajne študentskega dela.

ŠOU bi se z denarjem, ki mu je zaupan moral obnašati kot odgovoren upravljavec in postavljati študentski interes na prvo mesto. S potrditvijo letošnjega proračuna je ŠOU (znova)^[4] postavil svojo funkcionarsko garnituro na prvo mesto pred interese študentov.

Po privatizaciji drugih študentskih zavodov, kot so npr. Hostel Celica, založba Beletrina, K4 in prostori na Kersnikovi, si zdaj z odtegovanjem podpore, ki je nujna za goli obstoj Radia Študent, ŠOU do konca žaga vejo, na kateri sedi.^[5]

Študentsko organiziranje potrebuje temeljito reformo in ne le kozmetičnih popravkov. Zakon o študentski organizaciji bi moral organizacijam nalagati opravljanje zgolj z zakonom predpisanih dejavnosti v javnem interesu študentov. Za prejem sredstev iz koncesij študentskega dela bi študentske organizacije moralo jasno dokazovati smiselnost porabe denarja s konkretnimi rezultati in načrti dela svojih zavodov po strogih kriterijih, ki so v veljavi za vse ostale proračunske uporabnike.

Medije v javnem interesu moramo ohraniti in njihovo delovanje še dodatno podkrepiti.

Radiu Študent lahko pomagate tudi sami z donacijo: https://siri.radiostudent.si/