Vlada rine medijsko krajino čez rob propada
Vlada je do nadaljnjega suspendirala financiranje Slovenski tiskovni agenciji.[1] Razlog za to dejanje naj bi bile nerazkrite finančne informacije o poslovanju STA.
Takšna dejanja so povsem nesprejemljiva in že sama po sebi neposreden napad zoper neodvisnost STA, ki je javni medij in mu je zato vlada po ustavi dolžna zagotavljati finančno stabilnost za opravljanje dejavnosti v javnem interesu.[2]
Država ima kot ustanoviteljica in edina lastnica agencije seveda pravico nadzirati njeno poslovanje, a nikakor se ne sme ogrožati tistih področij njenega delovanja, ki predstavljajo splošno javno korist prebivalcem, zaradi katere je javni medij bil ustanovljen, kar je v primeru STA opravljanje javne službe stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Sloveniji ter po svetu za potrebe javnosti v Sloveniji in zunaj njenih meja tako v slovenskem kot v angleškem jeziku.[3]
Javne medije je potrebno dodatno zaščititi in čim bolj prenesti pod neposredno upravljanje ljudstva. Zato smo predlagali dve reformi tako STA (prt.si/zakoSTA) kot Radiotelevizije Slovenije (prt.si/depolitizacija). Namen predlaganega je zmanjšati vpliv, ki ga ima na obe ustanovi politika, in zagotoviti, da bodo vsebine, namenjene javnosti, tej tudi dejansko dostopne in nič več zaklepane.
Vlada pa tako kot že s predlogi reforme medijske zakonodaje[4] spet privija javne medije in medijsko krajino rine čez rob propada, ter s tem še bolj krha pravico do obveščenosti, ki je temelj države. Medijska svoboda v Sloveniji je že tako ali tako na psu zaradi visoke koncentracije lastništva, vpliva lastnikov na urednike in izredno razpasle vmešanosti politike[5], s tovrstnimi dejanji vlade pa le še vztrajno tonemo.
V kolikor se bodo tovrstni pritiski še stopnjevali, bo v primeru sprejema mehanizma spoštovanja vladavine prava s strani Evropske unije Slovenija deležna blokade izplačila evropskih sredstev, v kolikor bo EU ocenila, da politiki povsem podrejena medijska krajina škodljivo vpliva na finančne interese unije.[6] Zato tudi ni presenetljivo, da premier temu pogoju nasprotuje.[7]
