Višje sodišče je pritrdilo kazni zoper NIJZ
Višje sodišče je odločilo: Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) mora plačati 40.000 EUR kazni zaradi kršenja Zakona o javnem naročanju.
Vzpostavljanje klicnega centra za sledenje stikom med epidemijo v letu 2021 je stalo 2,3 milijona evrov. Posel je bil mimo javnega razpisa dodeljen podjetju brez kakršnihkoli referenc, ki je na tisti točki obstajalo le pol leta.
Milan Krek, ki je takrat vodil NIJZ, je hitro izbiro ponudnika pripisal izrednim razmeram. Pravi razlog pa je bilo njegovo katastrofalno upravljanje inštituta.
V številnih tujih državah so tovrstne klicne centre uporabljali že leto in pol, preden so se na NIJZ sploh domislili, da bi lahko takšen center vzpostavili tudi v Sloveniji.
Vzpostavitve klicnega centra so se lotili praktično čez noč. Izogibanje javnemu razpisu je vse skupaj podvrglo koruptivnim tveganjem.¹
Na podoben način je bilo med epidemijo zapravljenega veliko davkoplačevalskega denarja. Izredne razmere so mnogi izkoristili za zaslužkarstvo.
Korupcijska tveganja, ki so bila ustvarjena med epidemijo, potrebujejo sodni epilog ter konkretno kazensko in osebno odgovornost s strani funkcionarjev, ki so jih povzročili.
