Večni župani, večni nadzor. Kdo bo varoval naše podatke?
Koalicijski poslanci predlagajo spremembo Zakona o cestnem prometu, s katero bi občinskim redarstvom podelili pooblastila za množični nadzor nad gibanjem občanov.
Gre za slabo zasnovano uzakonitev uporabe sistemov samodejnega prepoznavanja registrskih tablic (ANPR) na občinskem nivoju.¹
S tem bi omogočili vzpostavitev množičnega in avtomatiziranega nadzora nad gibanjem voznikov, redarji pa bi lahko oblikovali tudi obsežne zbirke osebnih podatkov občanov.²
Na prvi pogled se zakon morda zdi koristen, saj bi omogočil učinkovitejše uveljavljanje prometnih in parkirnih režimov v mestnih središčih.
Predlagana sprememba zakona pa žal nima ustreznih varovalk pred zlorabami, temveč občutljive osebne podatke daje v roke občinskih redarstev – institucij, ki nimajo ustreznih izkušenj in ki so že zdaj pogosto tarča kritik zaradi slabega nadzora nad njihovim delovanjem in nespoštovanja pravic občanov.
Tu je še splošna problematika slovenskih občin, kjer veriženje županskih mandatov pogosto vodi v neomejeno lokalno oblast. Prenos nadzornih pooblastil na tak sistem je izjemno tvegan.
Uvajanje avtomatiziranega in množičnega nadzora prinaša tveganja za zlorabe, ki skoraj nikoli niso ustrezno sankcionirane.
Če želimo varne in urejene mestne površine, moramo rešitve iskati predvsem v boljši infrastrukturi in pametnem urbanističnem načrtovanju.
