UTD kot odgovor na avtomatizacijo

Tehnološke inovacije, kot je bil denimo tekoči trak, so v preteklosti zmanjšale število delavcev potrebnih v proizvodnji, a je hkrati večja učinkovitost znižala ceno izdelkov in dvignila povpraševanje.^[1] Zaradi povečane proizvodnje je industrija lahko zaposlila mnogo več ljudi, kot jih je bilo zaradi inovacij odpuščenih.

A tehnološke inovacije že zadnjih nekaj desetletij ne ustvarjajo toliko novih delovnih mest, kot jih nadomestijo. Raziskave iz ZDA kažejo, da zadnjih 30 let za vsakega dodanega robota delovnemu procesu brez službe ostanejo povprečno trije delavci, dvig števila robotov na tisoč prebivalcev za 1 enoto pa zmanjša zaposlenost v državi za 0,2 %. Zmanjšujejo se tudi plače in povečuje neenakost.^[2]

V državah OECD je že sedaj neposredno ogroženih vsaj 9 % delovnih mest, z nadaljnjim razvojem tehnologije pa se bo ta odstotek še povečeval, saj se z razvojem umetne inteligence roboti že učijo, na kak način procese še bolj avtomatizirati.^[3]

Delovni procesi, ki za zdaj ostajajo nenadomestljivi s strani robotov, so izjemno kompleksni, za njihovo izvajanje pa je potreben temu primerno izobražen kader.

Avtomatizacija bo imela vpliv na celoten družbeni ustroj; poiskati bomo morali nove vire za nadomestilo izpada priliva v državno, pokojninsko in zdravstveno blagajno, ki se danes večinoma napajajo iz davkov na delo. Država bo morala vsem, ki bodo ostali brez delovnih mest, zagotoviti najmanj osnovno preživetje ter možnost dodatne izobrazbe in prekvalifikacij.

Eksperiment UTD, ki so ga izvedli v Kanadi, je pokazal, da je večina oseb po tem, ko so pričele prejemati UTD, še vedno nadaljevala z delom, večina tistih, ki so z delom prenehali, pa je to storilo, da bi si lahko pridobili boljšo izobrazbo. UTD je tako lahko že danes del priprav na avtomatizacijo.^[4]