Stanovanjska politika vlade: od velikih obljub do še večjega razočaranja
Ob začetku mandata je vlada obljubila 20.000 novih javnih najemnih stanovanj do leta 2030.¹
Tri leta kasneje bi jih moralo biti zgrajenih že vsaj 7.500.
Rezultat? Zgrajenih je bilo le 1.600 novih stanovanj. In še ta so večinoma rezultat projektov prejšnje vlade in občin.²
Zdaj, ko so zgrešili lasten cilj, so ga preprosto zamaknili na leto 2035 – ko to zanje ne bo več politični problem.
Predsednik vlade pa v predvolilnem letu zavaja o začetku gradnje 2.000 novih stanovanj. Podatki kažejo, da bo v dveh letih realiziranih le okrog 1.000 novih enot.³
Minister Maljevac pa se na drugi strani hvali s 100 dodatnimi milijoni evrov letno za stanovanjsko politiko. Po podatkih Računskega sodišča je 100 milijonov evrov dovolj za največ 800 novih stanovanj na leto – ob idealnih pogojih.⁴
V desetih letih bomo morda dobili med 6.000 in 7.000 novih javnih stanovanj. Trikrat manj od obljubljenega.
In ne le število – problem je tudi lokacija. Največje stanovanjske stiske so v Ljubljani, njeni okolici, na Gorenjskem in Obali. Prav tam pa je projektov najmanj.
Namesto reševanja krize, gledamo popravljanje lastnih zavoženih obljub. Ni zagotovljenega sistemskega vira financiranja. Ni prostorskih podlag za pospešitev gradnje.
Stanovanjska politika ne more temeljiti na prenapihnjenih številkah in izmikanju odgovornosti.
Vsako leto zamika pomeni izgubljena življenja v negotovosti – za mlade, za družine, za vse, ki si ne morejo privoščiti lastne strehe nad glavo.
¹ prt.si/kopog (str. 30)
