Spodkopavanje nadzora nad porabo evropskega denarja
Vlada še vedno ni potrdila nominacije kandidatov za evropska delegirana tožilca, kljub temu da je od predvidenega pričetka delovanja evropskega tožilstva še manj kot mesec dni. S tem spodkopava prihodnost prepotrebnega nadzora nad porabo evropskega denarja.
Po medijih krožijo neuradne informacije, da imenovanju kandidatov, ki ju je predlagal državnotožilski svet, Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, nasprotuje premier Janez Janša zaradi starih postopkov, ki so bili vodeni proti njemu.[1]
Vlada se v postopek imenovanja ne more vmešati, temveč se z imenovanimi kandidati lahko le seznani, česar iz prej omenjenih razlogov naj ne bi želela storiti. Premier je sicer v izjavah kritiziral sam postopek in izpostavil, da si želijo revidirati proces, na katerega naj ne bi imeli vpliva. Vlada torej ali ne razume načela ločitve veja oblasti, ali pa, mnogo verjetneje, s postopkom namerno zavlačuje.[2]
Pritiski zoper posamezne sodnike in tožilce ter podreditev policije in NPU, ki sta že povsem v krempljih vlade, skupaj z vladno tiskarno predpisov, ki na sporen način posegajo v vse pore življenja, tvorijo izredno široko in zelo nevarno splošno stanje protipravnosti, ki ga bo izredno težko sanirati.[3]
Neimenovanje kandidatov evropskemu tožilstvu bi lahko bil še eden izmed signalov posameznim tožilcem oz. javnim uslužbencem nasploh. V kolikor bodo delovali zoper interese vladajočih, bo to močno omejilo njihovo možnost kariernega napredovanja v prihodnje.
A zgodba utegne biti še širša. Slovenija ni edina država, ki zavlačuje z imenovanjem kandidatov, 5 držav članic pa v projektu evropskega javnega tožilstva niti ne sodeluje. Evropsko javno tožilstvo je relativno nova institucija, ki bi lahko odigrala pomembno vlogo pri preprečevanju zlorab skupnih sredstev, česar pa si marsikdo ne želi.[4]
Med leti 2017 in 2018 so goljufije, povezane s črpanjem evropskih sredstev, porasle za kar 200 %. Kriminalne združbe in tajkuni so prek vpetosti v politiko v zadnjih letih pospešeno (iz)našli načine, kako si nekaznovano prisvajati denar vseh Evropejcev.[5]
Meddržavne kriminalne združbe se z vse bolj sofisticiranimi prevarami izogibajo plačevanju davkov, izvajajo davčne prevare, ali si nezakonito prisvajajo evropska sredstva.[6]
Javnofinančna vrzel, ki jo takšne oblike kriminala puščajo za seboj, pospešeno narašča, zato je formacija učinkovitega in s financami ter pristojnostmi podkrepljenega evropskega javnega tožilstva eden izmed nujnih ukrepov za dolgoročni obstoj in razvoj Evropske unije kot političnega projekta, ki bo sposoben reševanja velikih izzivov, ki so pred nami.
Nikakršna skrivnost več ni, da se vlade na Slovaškem, Češkem, Madžarskem, Romuniji in Bolgariji utrjujejo na oblasti ravno s sistemsko podporo takšnemu kriminalu. Iskanje vzora za našo družbeno ureditev med njihovimi vrstami in formacija zavezništev v okviru mednarodnih pogajanj za branjenje kriminalnih interesov teh država so pot v napačno smer.[7]
