Predlog MKGP predstavlja grožnjo pragozdovom
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog sprememb uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, ki predvideva, da bo tudi v strogih gozdnih rezervatih moč izvajati sečnjo ter druge ukrepe zaradi prenamnožitve podlubnikov.[1]
Gozdni rezervati obsegajo le 0,8 % površine slovenskih gozdov, pred človeškimi posegi pa je povsem zaščitenih le 0,04 %. Pragozdovi so zadnji koščki še zares neokrnjene narave in so izjemno pomembni za opazovanje razvijanja ekosistemov ter prihodnje načrtovanje konzervacije in obnove gozdnih habitatov.[2]
Gozd je lahko eno najmočnejših orodij Slovenije v boju zoper klimatske spremembe, saj zaradi ponora in dolgotrajnega skladiščenja ogljika v lesu izboljšuje našo nacionalno ogljično bilanco.[3]
Predlog ministrstva zato vidimo predvsem kot ignoranco pomena pragozda in nadaljevanje mentalitete izkoriščanja gozdnega potenciala le skozi sečnjo. Z uničevanjem pragozdov se bomo le še dodatno oddaljevali od zastavljenih podnebnih ciljev in zavez, ki smo jih dali mednarodni skupnosti.
Nacionalni gozdni program je eden izmed strateških dokumentov, v katerem je zapisana usmeritev k ohranjanju in tudi širitvi gozdnih rezervatov.[4] Smernice za oblikovanje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 pa kot enega izmed ključnih ukrepov navajajo strogo varovanje evropskih pragozdov, ki so še zadnji ekosistemi s tako bogato biotsko raznovrstnostjo na kontinentu.[5]
Podlubniki so izjemno velik problem slovenskega gozda, napadajo predvsem iglavce, ki so glavna žrtev lubadarjev.[6] Smreka, ki predstavlja 30 % vse lesne mase naših gozdov[7], ni domača nižinam, kamor je bila konec 19. stoletja umetno množično sajena zaradi svoje hitre rasti.[8] Narava sedaj sama vzpostavlja staro ravnovesje in po naraščajoči škodi, ki jo smreke vsako leto utrpijo, sodeč, je ta proces mogoče le upočasniti.[9]
V mreži nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo so vlado pozvali k oblikovanju ukrepov za omejevanje škode podlubnikov brez poseganja v zaščitene gozdne rezervate, pozivu pa se pridružujemo tudi sami: prt.si/planBgozd
Škoda podlubnikov je za lastnike gozdov lahko zelo visoka, zato bi jim država lahko po pošteni ceni ponudila odkup gozdnih površin, ki jih uničijo podlubniki. Državne gozdove bi nato lahko postopoma pretvarjali v nove gozdne rezervate in prek njih močno olajšali pot do ogljične nevtralnosti.
