Predlagan demografski sklad služi le siromašenju in razprodaji državnih podjetij

Zaradi trenda staranja prebivalstva in upadanja števila delovno aktivnih se neprestano zmanjšuje znesek vplačil v pokojninsko blagajno, razliko zato pokriva državni proračun. Ker ni pričakovati, da bi se ta trend obrnil na bolje, bo pokrivanje luknje v pokojninski blagajni za državo postajalo vse večje breme.

Nekateri vidnejši slovenski ekonomisti trdijo, da sta najboljša načina, kako ta trend upočasniti, postopno dvigovanje upokojitvene starosti in dvig produktivnosti gospodarstva. Le tako bi davčni prilivi rasli hitreje kot luknja v pokojninski blagajni.^[1]

Situacija se ob doslednem trendu dvigovanja upokojitvene starosti in stabilni gospodarski rasti še vsaj naslednjih 20 ali 30 let ne bo bistveno poslabšala.^[2] Vseeno pa gre za strukturni problem, ki zahteva čimprejšnje temeljite reforme.

Velik del parlamentarnih političnih strank rešitev problemov pokojninske blagajne vidi v tako imenovanem Demografskem skladu, na katerega naj bi prenesli del ali kar vse državno premoženje, ki ga je, upoštevajoč evropsko zakonodajo, moč enotno upravljati. Vrednost takšnega premoženja se ocenjuje na približno 9 milijard evrov. Osnovna ideja, ki izhaja že iz leta 2013 je, da bi se del dobičkov, ki jih ustvarja državno premoženje, več let akumuliral, zaradi česar bi sčasoma lahko sklad postal miniaturna različica norveškega sklada. Dobički sklada naj bi po dovolj dolgem obdobju akumulacije (~30 let) omogočili dolgoročno pokrivanje luknje v pokojninski blagajni.

V kolikor bi sklad imel stroga in jasno opredeljena investicijska pravila, ter stabilen vir prihodkov, bi se ideja premoženjskega sklada v teoriji še zdela izvedljiva. Ko pa podrobneje analiziramo državna podjetja, ki bi lahko bila vključena v sklad in katerih dobiček je iz leta v leto nepredvidljiv, se hitro izkaže, da ponujena rešitev ni realna, temveč predstavlja recept za katastrofo.

Privatizacija mnogih podjetij nam je bila vsiljena s strani Evropske komisije po zadnji finančni krizi. Večina premoženja, ki je še ostalo v državni lasti, služi opravljanju katere izmed družbeno pomembnih funkcij. Ves dobiček teh podjetij mora zato biti namenjen razvojnim investicijam, njihovi rasti in povečevanju njihove družbene koristi. Le uspešna podjetja lahko prispevajo k boljšemu družbenemu standardu in prispevajo zadosti davčnih prilivov v državno in pokojninsko blagajno.

Politizacijo vodilnih funkcij v javnih podjetjih in njihovo izčrpavanje je potrebno ustaviti, saj sta neposredna grožnja javnemu dobremu in stabilnosti javnih financ. Vladni predlog demografskega sklada bi to le še dodatno podkrepil.

S tem, ko se dobičke z vezavo na demografski sklad vanj zaklene, dolgoročno izgubljamo na produktivnosti in finančni stabilnosti ključnih državnih podjetij, ki bodo v primeru bodočih gospodarskih kriz veliko bolj ranljiva, v primeru ustvarjanja izgub pa smo lahko prepričani, da se bodo ponovno pojavile pobude za njihovo privatizacijo.

Ko vzamemo v obzir še poenostavljeno kadrovanje in postopek privatizacije, ki ju vladni predlog prinaša, bi lahko celo trdili, da je enostavnejša razprodaja še preostanka javnega premoženja tudi edini namen tega sklada.^[3]

Norveški sklad se napaja iz dobičkov tamkajšnje naftne industrije. Sredstva se od leta 1990 akumulirajo v obliki investicijskega sklada, ki je pod upravljanjem centralne banke in ima jasno investicijsko politiko ustvarjanja vrednosti za bodoče generacije. Tržna vrednost sklada znaša več kot 1000 milijard evrov, sklad pa še danes veliko večino vseh svojih prilivov nameni v nakupe vrednostnih papirjev s stabilnimi donosi, preostanek pa nameni v tiste socialne programe in infrastrukturo, ki imajo največji potencial za ustvarjanja vrednosti v prihodnje.^[4]

Upoštevajoč te nauke lahko zaključimo, da v kolikor se kot država odločimo reševati katerega izmed velikih izzivov, ki stojijo pred nami, kot je denimo vprašanje javnega dolga, avtomatizacije velikega števila delovnih mest, podnebnih sprememb ali nenazadnje demografskih trendov z ustanovitvijo sklada za upravljanje premoženja, mora tak sklad imeti stabilen vir financiranja in pa smiselno namensko porabo sredstev.

Teh kriterijev vladni predlog demografskega sklada ne zasleduje, zato ga ne podpiramo in bomo v primeru sklica referenduma državljane pozvali, da glasujejo proti takšnemu skladu.