Pirati v nedeljo na referendumu pozivamo h glasovanju 4x PROTI

V nedeljo, 11. oktobra, bodo slovenski volivci odšli na kar tri posvetovalne in en zakonodajni referendum.

Pirati smo se v kampanjo aktivno vključili kot organizatorji in zagovarjamo stališče PROTI pri vseh štirih predlogih.

MANIPULIRANJE Z INSTITUTOM POSVETOVALNEGA REFERENDUMA

Neinformiranemu državljanu, ki ne bi poznal vsebine nedeljskih referendumov, bi se glede na množico referendumskih vprašanj lahko za trenutek zazdelo, da se neposredna demokracija v Sloveniji dobro razvija ter da se bližamo standardu Švice, kjer je redno posvetovanje z volivci na referendumih dolga politična tradicija.

A ravno iz vsebine nedeljskih referendumov lahko jasno vidimo, da ne gre za krepitev neposredne demokracije, temveč za njeno veliko zlorabo.

Vladajoča koalicija je namreč pred državljane postavila referendumsko vprašanje, o katerem je sama že sprejela dokončno ureditev. Govorimo o ukinitvi volilne pravice tujcev, ki prihajajo iz tretjih držav, na lokalnih volitvah. Ta ureditev je pravno že začela veljati pred prihajajočimi lokalnimi volitvami.

Prav tako je vladajoča koalicija s svojo partnerico Resnico že predstavila lasten predlog zakona, ki bi preoblikoval način financiranja RTV Slovenija.

Referendumsko vprašanje na to temo se glasi: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?« S tem tvorci vprašanja volivca nagovarjajo predvsem na način, ki v njem vzbudi asociacijo na položnico, ki jo mesečno prejema od RTV.

A zakon Resnice govori le o drugi obliki »obveznega plačevanja« za RTV, ki bi temeljila na modelu financiranja prek proračuna in obstoječih davčnih virov, ki bi bili v ta namen prerazporejeni.

Tretje posvetovalno vprašanje se glasi: »Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«

Četrto referendumsko vprašanje, ki ni posvetovalno, pa je poglavitni razlog, zakaj v nedeljo sploh gremo na referendume. To je edini referendum s konkretnimi pravnimi posledicami, saj gre za zakonodajni referendum, za katerega je civilni družbi uspelo zbrati več kot 40.000 overjenih podpisov državljanov.

Gre za vprašanje o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je hitro po prevzemu oblasti sprejela nova parlamentarna koalicija.

Vladajoči so se v iskanju odgovora na mobilizacijo civilne družbe odločili za naknadno dodajanje posvetovalnih referendumov z vprašanji, ki po svoji vsebini in strukturi v razpravo vnašajo predvsem dodatno zmedo.

VSEBINSKA ANALIZA REFERENDUMSKIH VPRAŠANJ IN PRAVNIH AKTOV

V nadaljevanju predstavljamo argumente, zakaj Pirati 11. oktobra pri vseh referendumskih vprašanjih pozivamo h glasovanju PROTI.

STALIŠČE DO REFERENDUMA O SOCIALNI POMOČI

Eno izmed temeljnih vodil socialnega programa Piratov je odprava administrativnih preprek in poenostavitev postopkov, ki jih morajo prebivalci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev socialnih transferjev, izvesti, da bi lahko svoje pravice tudi uveljavili.

Trenutni sistem je svojevrsten labirint različnih institucij in postopkov, skozi katerega se morajo posamezniki in cele družine mukoma prebijati.

Vloge pogosto zahtevajo predhodno pridobivanje dokumentov različnih institucij, ki med seboj slabo sodelujejo ali pa sploh ne sodelujejo.

Tak sistem je neučinkovit, saj država plačuje celo vrsto uradnikov za izvajanje postopkov, ki bi jih bilo mogoče zelo enostavno avtomatizirati.

Zaradi stigmatizacije in ponižujočega odnosa sistema pa številni ljudje, ki so do transferjev upravičeni, teh ne uveljavljajo, kar povečuje tveganje za skrajne oblike revščine.

Takšen sistem je navsezadnje slab tudi za delodajalce, ki ob slabših poslovnih ali gospodarskih razmerah veliko težje sklenejo dogovore z zaposlenimi in sindikati glede odpuščanja ali drugih ukrepov prestrukturiranja. Zaradi slabe državne socialne mreže prostovoljen odhod delavcev na trg dela ni zaželen. To je tudi pogost razlog zakaj delavci, ki so žrtve mobinga, vztrajajo na svojem delovnem mestu.

Dodatno zaostrovanje pogojev za pridobitev socialne pomoči in vzpostavljanje sistema za opravljanje družbeno koristnih del pomenita samo dodatno zapletanje že tako preveč zapletenega in neučinkovitega sistema.

STALIŠČE DO REFERENDUMA O VOLILNI PRAVICI TUJCEV

Ustava Republike Slovenije zagotavlja posebno neodvisnost občinam in drugim krajevnim skupnostim v okviru lokalne samouprave.

To načelo je zapisano v 138. členu Ustave:

»Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih.«

V tem členu je uporabljen izraz »prebivalci« in ne »državljani«, iz česar izhaja, da imajo lahko pravico odločanja na lokalni ravni tudi državljani drugih držav z urejenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

Ustava v zadnjem odstavku 15. člena določa tudi:

»Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri.«

Poslanci Državnega zbora, ki so omejitev volilne pravice predlagali, v obrazložitvi predloga zakona sploh niso navedli konkretnih razlogov, zakaj je poseg v takšno pravico potreben. Kot da ne bi šlo za demokratično pravico več kot 100.000 ljudi, ki sobivajo v naši državi.

Po več kot 20 letih zakonske veljavnosti ima volilna pravica tujcev v Sloveniji že naravo ustavne kategorije in je ne bi smeli arbitrarno omejevati.

STALIŠČE DO REFERENDUMA O RTV-PRISPEVKU

Pirati smo se s problematiko obstoječega modela financiranja RTV začeli aktivneje ukvarjati januarja 2020.

Takrat je portal Oštro objavil analizo primera matere samohranilke, ki ji je delodajalec ponudil višjo bruto plačo, a je ta dvig odklonila, saj bi ji zaradi ukinitve nekaterih subvencij in socialnih ugodnosti na koncu meseca ostalo manj denarja kot pred dvigom.¹

Bistvo težave je v tem, da se nekatere pravice ob preseženem cenzusu ne zmanjšajo postopoma, ampak prenehajo naenkrat.

Med takšnimi fiksnimi prispevki brez prilagoditev sta takrat izstopala dva: prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in RTV-prispevek.

Prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v stari obliki je država v vmesnem času ukinila. RTV-prispevek pa je ohranjen v enaki obliki, zato še vedno predstavlja vir anomalij v socialnem sistemu.

Pirati smo se leta 2020, v času, ko je tekla razprava o reformi medijske zakonodaje, vključili v javno razpravo in vladni strani posredovali serijo reformnih predlogov, med drugim tudi predlog modela za preoblikovanje RTV-prispevka po skandinavskem vzoru.

V skandinavskih državah namreč poznajo sistem posebnega davka, ki je namenjen financiranju javne radiotelevizije in ga zaposleni plačujejo glede na višino dohodka.

Finski primer je še nekoliko bolj zanimiv, saj njihov sistem razlikuje tudi med enočlanskimi in veččlanskimi gospodinjstvi; ljudje, ki živijo sami, plačajo manj kot gospodinjstva, v katerih v istem stanovanju živi in dela več oseb.

Skandinavski sistem je zanimiv tudi zato, ker se breme obračunavanja in plačevanja prispevka preloži na delodajalce, kar ljudem prihrani strošek in obveznost plačevanja mesečne položnice, javni radioteleviziji pa tudi precej naporov in nezadovoljstva, povezanega z neposrednim izterjevanjem prispevka.

A to, kar smo po skandinavskem vzoru predlagali Pirati, je prav poseben namenski davek z lastnimi mehanizmi pobiranja in izplačevanja.

Model, ki ga je po marčevskih parlamentarnih volitvah v parlamentarno proceduro posredovala stranka Resnica, takšnih mehanizmov ne predvideva. Ne predvideva niti večje pravičnosti. Vse, kar je predvideno, je prenos financiranja RTV neposredno na proračun.

To pa v bistvu pomeni precejšnjo podreditev javne radiotelevizije vsakokratni oblasti, ki bi ji lahko v letnih proračunskih pogajanjih poljubno spreminjala financiranje in tako izvajala pritisk na uredniško politiko.

Oblast bi po takšnem sistemu še vedno namenjala naš javni denar za izvajanje programov RTV. Tako kot vsi davki bi bilo torej tudi novo financiranje RTV povsem obvezno, vendar denar ne bi bil več namenjen neposredno RTV, temveč bi ga najprej prepustili v upravljanje vladi, ta pa bi ga lahko uporabljala za izsiljevanje svojih zahtev glede uredniške politike.

Sistem financiranja RTV, ki ga zagovarjajo vladajoče stranke, zaostruje podrejanje javnega medija, hkrati pa ne gradi na večji socialni pravičnosti RTV-prispevka, ki jo zagovarjamo Pirati.

STALIŠČE DO REFERENDUMA O PARLAMENTARNI PREISKAVI

Pri noveli Zakona o parlamentarni preiskavi ne odločamo o tem, ali Slovenija potrebuje parlamentarne preiskave.

Ustava jih v 93. členu izrecno predvideva, Ustavno sodišče pa v svojih odločitvah poudarja, da morajo biti učinkovite.

Dilema, ki je zdaj v rokah volivcev, je v vprašanju, kako močna pravna varovala morajo obstajati takrat, ko parlamentarna komisija uporablja intenzivna preiskovalna pooblastila zoper posameznike.

Parlamentarne komisije so namreč politični organi, njihov namen pa je ugotavljanje politične odgovornosti.

Žal vse več poslancev, sploh ob padanju politične kulture v Državnem zboru, njihovo nalogo čedalje slabše razume. V preteklosti smo imeli tudi konkretne primere, ko se je parlamentarna preiskovalna komisija poskusila postaviti nad pravosodje.

Sedanja ureditev je bila leta 2024 dopolnjena prav zaradi preteklih ustavnopravnih problemov parlamentarnih preiskav. Zakon je uvedel močnejše možnosti predhodnega sodnega varstva.

Argument zagovornikov novele, ki je predmet referenduma, je, da je takšna ureditev šla predaleč. Parlamentarna preiskava je po njihovem mnenju izgubila del svoje učinkovitosti, ker lahko pravni postopki njen začetek ali izvajanje odložijo za toliko časa, da preiskava izgubi praktični pomen.

Ta argument je treba jemati resno, saj ga je septembra 2026 deloma potrdilo tudi Ustavno sodišče z odločbo U-I-13/26. Sodišče je presodilo, da je ureditev, po kateri je že sama vložitev zahteve za ustavnosodno presojo avtomatično preprečila imenovanje preiskovalne komisije, protiustavna.

Ustavno sodišče je poudarilo, da iz 93. člena Ustave izhaja tudi zahteva po učinkoviti parlamentarni preiskavi.

Ta odločitev pa ne pomeni potrditve teze, da je treba preventivno pravno varstvo bistveno oslabiti, kot to s svojo novelo zakona poskuša storiti vladajoča koalicija.

Ustavno sodišče je razveljavilo le avtomatično blokado preiskave, ni pa zavrnilo same možnosti predhodne ustavnosodne presoje. Sodišče je v svoji odločitvi izrecno navedlo, da lahko Ustavno sodišče v konkretnem primeru začasno zadrži izvrševanje akta o odreditvi preiskave, če so za to izpolnjeni pogoji.

Parlamentarna komisija ni sodišče in tudi ni neodvisen preiskovalni organ. Sestavljajo jo poslanci, njeno delo ima neizogibno politično dimenzijo, njene ugotovitve pa lahko močno vplivajo na ugled in položaj posameznika že dolgo pred kakršnokoli sodno presojo.

Posameznik mora imeti možnost učinkovitega sodnega ukrepanja še med preiskavo in ne šele po tem, ko so bile nepopravljive posledice že povzročene.

Najnovejša odločba Ustavnega sodišča ponuja srednjo pot med obema taboroma, zato je najbolj smiselno, da se najnovejša novela Zakona o parlamentarni preiskavi zavrne ter ohrani ureditev iz leta 2024 z elementi, ki izhajajo iz zadnje odločbe U-I-13/26.

Viri:

¹ Oštro: Višja plača lahko pomeni manjši dohodek

https://ostro.si/razkrinkavanje/visja-placa-lahko-pomeni-manjsi-dohodek/