Nov sum zlorab in korupcije, povezan z vetrnimi elektrarnami

Po propadlem projektu vetrnih elektrarn na Pohorju, ki so ga z izigravanjem prostorske zakonodaje želela izpeljati podjetja s skritim virom kapitala iz Švice, ter po namestitvi 20 let stare in nevarne vetrnice v Loškem Potoku se v Halozah odvija že tretji primer projekta vetrnih elektrarn s potencialno kriminalnim ozadjem.¹
Po prijavi civilne iniciative so organi pregona začeli preverjati, ali so bila sredstva državnega podjetja uporabljena za nedovoljene vplive na lokalne odločevalce ter ali so donacije investitorja predstavljale obliko podkupovanja.
Tako kot se je v času epidemije pod krinko nujnosti trošilo davkoplačevalske milijone, se danes nekaj podobnega dogaja na področju zelene energije, ki je zaradi slabe zakonodaje postala velik vir zlorab javnih sredstev.
Namesto da bi Ministrstvo za energijo okrepilo nadzor nad porabo javnih sredstev, z vedno novimi zakonskimi predlogi področje še bolj deregulira in s tem širi prostor za korupcijo ter malverzacije.
Žal tako ne spremljamo zelenega prehoda, temveč preusmerjanje milijonov evrov javnega denarja na račune izbrancev.