MIZŠ v razmislek

Po sedmih mesecih od pričetka šolanja na daljavo se še vedno ni uspelo pripraviti spletnih učilnic, da bi te lahko hkrati delovale za vse šoloobvezne otroke.^[1]

Tovrstni pripetljaji dodatno otežujejo že tako slabo zastavljeno šolanje na daljavo, za izboljšanje katerega ministrstvo za šolstvo pod taktirko Simone Kustec in sedem svetovalnih teles v vsem tem času ni storilo skoraj nič, posledice pa bodo šolarji in šolski sistem čutili še zelo dolgo. To je hkrati tudi dodaten pokazatelj, kako naše šolstvo kljub neprestanim budnicam po prepotrebnih reformah še vedno spi.

Brez smiselne in solidno izvedene digitalizacije se bodo tovrstne težave v prihodnje zgolj stopnjevale.

Za izboljšanje pouka na daljavo Pirati predlagamo sledeče:

MIZŠ mora vsem otrokom zagotoviti kakovostno opremo, potrebno za pouk na daljavo, med drugim pa tudi dostop do dovolj hitrega interneta za nemoteno opravljanje šolskih obveznosti.

Šolarjem naj se nemudoma brezplačno odpre dostop do vseh obveznih šolskih gradiv za srednje in osnovne šole v digitalnem formatu.

Vzpostavi naj se spletni portal za deljenje šolskih vsebin, na katerem mora ob brezplačnih učbenikih in delovnih zvezkih biti vzpostavljen tudi sistem izmenjave gradiv med profesorji, s čimer bi ti prihranili ogromno ur nepotrebnega dela, ki ga sicer izgubljajo na individualnem pripravljanju gradiv za ure, testov, delovnih nalog, učnih listov ...

Hkrati pa bi lahko celotno učno snov kakovostno posneli, unovčujoč kapacitete, ki jih ima Radiotelevizija Slovenije in jih prosto objavili v rabo ne zgolj osnovnošolcem in dijakom, temveč tudi širši vedoželjni javnosti.

Ministrstvu za šolstvo, kakor tudi univerzam, polagamo v razmislek še spremembo sistema ocenjevanja, ki bo prilagojena šolanju na daljavo in nepredvidljivim izrednim razmeram. Sploh na določenih univerzah je boleče očitno, da klasičen način testiranja nikakor ne pritiče digitalnemu formatu, kar se poskuša odtehtati s prisilnim snemanjem rok in obraza kandidata na izpitu, kar pa kljub vsemu ne preprečuje “goljufanja”. Boljša alternativa je presedlanje na t.i. “open book” format izpita, pri katerem ima kandidat na voljo vso literaturo, kar pa še zdaleč ni zagotovilo za uspeh, saj je poleg znanja zahtevano še, da se kandidat znajde znotraj literature.