Rezultati volitev
Naši mandati
Mestni svet
- Jasmin Feratović
- Tinkara Parkelj Tihelj
- Matic Leon Božič
Četrtna skupnost Bežigrad
- Rok Deželak
Četrtna skupnost Center
- Polona Drobnič
Četrtna skupnost Črnuče
- Matic Leon Božič
Četrtna skupnost Polje
- Rebeka Hvala
Četrtna skupnost Rudnik
- Nina Beyokol
Četrtna skupnost Šiška
- Filip Mikuž
Četrtna skupnost Trnovo
- Mitja Vladimir Bavdaž
7
Kandidati za občinski svet
Kandidati za svete četrtnih skupnosti
Bežigrad
- Rok Deželak
Center
- Polona Drobnič
Polje
- Rebeka Hvala
Trnovo
- Mitja Vladimir Bavdaž
- Taja Marija Bavdaž
- Primož Ledinek
Črnuče
- Matic Leon Božič
- Barbara Božič
Šiška
- Filip Mikuž
- Jasmina Klančar
Rudnik
- Nina Beyokol
Posavje
- Mark Caserman
Program
Prenesi PDF- UVOD
- 1. JAVNI POTNIŠKI PROMETJavni prevoz mora postati najhitrejši, najudobnejši in najbolj predvidljiv način vsakodnevnega premikanja po mestu. Prometna in stanovanjska politika morata biti del istega načrta in se dopolnjevati. Množična stanovanjska gradnja je smiselna predvsem tam, kjer jo hkrati lahko podpremo z zmogljivim javnim prevozom.
- 2. STANOVANJSKA POLITIKAStanovanje mora biti predvsem prostor za bivanje in ne finančni instrument tajkunov. Mesto mora graditi javna najemna stanovanja ter usmerjati zasebno gradnjo stran od naložb v luksuzno gradnjo k bolj dostopnim stanovanjem. Aktivirati je potrebno tudi prazna stanovanja ter zmanjšati pritisk kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom.
- 3. ANTI-ZONING PROSTORSKA POLITIKA (VRAČANJE ŽIVLJENJA V SOSESKE)Prekiniti moramo model, v katerem se za bivanje, nakupe, delo, šolo, šport in druženje, vozimo na različne konce mesta. Ljubljana mora postati policentrično mesto kratkih poti, v katerem imajo soseske lastna središča in vse osnovne storitve.
- 4. OMEJEVANJE TURIZMATurizem je samo ena izmed mnogih gospodarskih dejavnosti, ki je ne bi smeli razumeti kot razvojni cilj sam po sebi. Mestna politika mora na prvo mesto postaviti kakovost življenja lastnih prebivalcev.
- 5. VRTCI IN ŠOLEBrezplačni vrtci za vse, so naš dolgoročni socialni cilj, vendar ne na račun kakovosti ali dodatnega obremenjevanja zaposlenih. Najprej je potrebno zagotoviti ustrezne kapacitete in standarde, nato pa postopno odpraviti plačevanje.
- 6. KULTURA IN MLADINAKulturna dejavnosti in aktivna mladinska politika ne smeta biti skoncentrirani samo v centru mesta. Mesto mora omogočiti prostore, produkcijo in dostop do kulture tudi v vseh ostalih mestnih četrtih. Prav tako je poleg poudarka na velikih kulturnih institucijah potrebno pozornost posvečati tudi neodvisni in alternativni kulturi. Ta se lahko dobro dopolnjuje s posodobljeno mrežo mladinskih in četrtnih centrov.
- 7. POLITIKA DO AVTOMOBILOV IN PARKIRANJAAvtomobili ne smejo imeti prednosti pri prostorskem načrtovanju. Ker velik del prometne obremenitve ljubljanskih ulic in parkirišč izvira iz delovnih dnevnih migracij iz drugih občin, je reševanje tega vprašanja ena glavnih prioritet.
- 8. ENERGETIKALjubljana mora zmanjševati svoje emisije iz energetskega sektorja in zmanjšati uvozno odvisnost, a ne na račun kakovosti zraka in biodiverzitete rečnega sistema.
- 9. KOMUNALNE STORITVE (RAVNANJE Z ODPADKI, VODOVOD, KANALIZACIJA)Komunalne storitve so osnovna javna infrastruktura. Nove investicije morajo biti učinkovite, funkcionalne in ekonomsko smiselne glede na obseg storitev, ki jih prebivalci plačujejo za storitve.
- 10. KOLESARSKA INFRASTRUKTURAKolo mora biti varna vsakodnevna izbira za vsakogar. Najsi bo to otrok, starejši občan ali manj izkušen kolesar. Ključ je neprekinjeno omrežje brez nevarnih prelomov in ovir.
- 11. ZDRAVSTVOMOL nima pristojnosti nad celotnim zdravstvenim sistemom v državi, a v njeni pristojnosti je upravljanje Zdravstvenega doma Ljubljana, ki je največji zdravstveni dom v državi in zahteva drugačen nivo upravljanja, kot smo ga videli do sedaj. Neprestano prelaganje odgovornosti občine na državo je situacijo pripeljalo tako daleč, da je kakovost zdravstvene oskrbe za Ljubljančane izjemno stagnirala.
- 12. BOJ S TOPLOTNIMI OTOKILjubljana se v poletnem času izjemno segreva. Urbane površine narejene iz betona in asfalta na vrhuncu vročinskih valov dosegajo tudi do 70 stopinj Celzija. Takšne razgrete površine predstavljajo izjemno zdravstveno tveganje, sploh za otroke in starejše.
- 13. ŠPORTŠportna infrastruktura je v prvi vrsti javna infrastruktura, ki mora biti na voljo občanom za njihovo vsakodnevno rekreacijo. Mestna politika mora zmanjšati klientelizem pri financiranju posameznih športnih klubov in zmanjšati obseg megalomanskih športnih investicij.
- 14. ZAŠČITA IN REŠEVANJEPodnebne spremembe povečujejo tveganje neurij, požarov, vročine in hitrejšega propadanja javne infrastrukture. Gasilci in civilna zaščita morajo dobiti dolgoročna razvojna zagotovila, da se bodo lahko kadrovsko in prostorsko okrepili v zadostni meri, da bodo lahko kos izzivom, ki jih prinaša prihodnost.
- 15. KREPITEV ČETRTNIH SKUPNOSTIČetrtne skupnosti so trenutno predvsem posvetovalni organi brez resnega proračuna. Večji del odločanja in razporejanja mestnega proračuna morata biti prepuščena prebivalcem sosesk in njihovim predstavnikom v četrtnih svetih.
- 16. ODLOČANJE SKUPAJ Z OBČANI LJUBLJANEParticipacija ni anketa, ki jo oblastnik opravi po že sprejeti odločitvi. Prebivalci morajo imeti dostop do vseh relevantnih informacij in možnost soodločanja.
- 17. RAZISKOVALNA DEJAVNOSTLjubljana ima izjemno koncentracijo univerz in raziskovalnih ustanov, mestne politike pa ta potencial do sedaj ni zanimal. Občina mora postati aktiven naročnik storitev lokalnih raziskovalcev in uporabnik njihovega znanja.
- 18. »PAMETNO MESTO« V ODGOVORNEM SMISLUPirati pri uvajanju »pametnih mest« zahtevamo pametno upravljanje s podatki, odprte formate in zaščito zasebnosti občanov. Tehnologija je orodje za izboljšanje naših življenj, njeno uvajanje pa ne sme biti cilj sam za sebe.
- 19. OBČINSKI MEDIJI (PROBLEMATIKA GLASILA LJUBLJANA IN DRUGE OBČINSKE PROPAGANDE)Občinski komunikacijski kanali morajo postati orodje boljšega obveščanja prebivalcev o dogajanju v mestu in mestnih četrteh. Njihov namen ne sme več biti gradnja kulta osebnosti vladajočega župana.
Uvod
Ljubljano želimo ponovno narediti cenovno dostopno, poenostaviti vsakodnevno življenje in jo pripraviti na prihajajoče izzive.
Jedro našega programa predstavljajo naslednje tematike: dostopnost javnih stanovanj, zmogljiv javni prevoz, dostopnost vsakodnevnih storitev, kakovostne storitve javnih služb, podnebna odpornost in demokratični principi pri upravljanju mesta.
Ljubljana, v skladu z našo vizijo, bo:
- cenovno dostopno mesto (več neprofitnih in javnih stanovanj, umiritev rasti najemnin, aktivacija praznih stanovanj ter omejevanje turistifikacije stanovanjskega fonda);
- mesto kratkih poti (vsakodnevne storitve, vrtci, šole, zdravstvo, kultura, šport, trgovine in zelene površine čim bližje domu in podprte z zmogljivim javnim prometom);
- mesto za družine (brezplačni vrtci so naš dolgoročni cilj, brez prenatrpanosti in nižanja standardov kakovosti);
- podnebno odporno mesto (zaščita dreves in širjenje pokritosti površin s senco, manj asfaltiranih/betonskih površin, zelene strehe in fasade, zalogovniki vode ter celostna prenova energetske infrastrukture);
- demokratično in transparentno mesto (več odločanja v četrtnih skupnostih, nižja meja za razpis lokalnega referenduma, odprtost podatkov, pregledno upravljanje).
1. JAVNI POTNIŠKI PROMET
Javni prevoz mora postati najhitrejši, najudobnejši in najbolj predvidljiv način vsakodnevnega premikanja po mestu. Prometna in stanovanjska politika morata biti del istega načrta in se dopolnjevati. Množična stanovanjska gradnja je smiselna predvsem tam, kjer jo hkrati lahko podpremo z zmogljivim javnim prevozom.
Kako bomo uredili to področje?
HITRE IZBOLJŠAVE (0 – 2 LETI)
- Celovita prenova sheme linij Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) na podlagi dejanskih potovalnih tokov. Manj podvajanja radialnih linij, več neposrednih prečnih in krožnih povezav med četrtmi.
- Glavne avtobusne linije bi čez dan vozile v taktu, pri katerem voznega reda ne bi bilo potrebno preverjati. Na prestopnih točkah bi uvedli časovno usklajene prestope in zagotovili točne informacije o zamudah.
- Uvedba nočnega avtobusnega omrežja ob koncih tedna in na glavnih koridorjih tudi med tednom. Nočne avtobusne linije bi imele posebne trase in ne bi bile le nočne verzije obstoječih.
- Uvedba absolutne prednosti za avtobuse v vseh križiščih.
- Enotna potovalna informacija za vse vrste javnega prevoza v mestu, tudi železniškega.
- Poenostavitev prestopanja med LPP, regionalnimi avtobusi in železnico.
SREDNJEROČNI PROJEKTI (2 – 4 LETA)
- Uvedba sistema hitrih avtobusnih koridorjev po načelih koncepta ZMAJ z ločenimi pasovi, prednostjo v križiščih, posebnimi večjimi prestopnimi postajami in visoko frekvenco.
- Razvoj ljubljanske mestne in primestne železnice po vzoru omrežja S-Bahn: pogostejši takt, nove postaje na robu goste poselitve ter kakovostne povezave z LPP in kolesarskim omrežjem.
- Ureditev pokritih postajališč, pitnikov, javnih stranišč, varnega kolesarskega parkiranja in dostopnosti za invalide, starejše in starše z vozički na glavnih prestopnih vozliščih.
- V prostorski načrt bi rezervirali koridorje za prihodnje tirne sisteme in preprečili pozidavo, ki bi kasneje lahko onemogočila uvedbo tramvaja.
DOLGOROČNI PROJEKTI (4+ LETA)
- Tramvaj kot hrbtenica mestnega razvoja. Prednost bi imeli koridorji z največjim povpraševanjem in možnostjo povezave novih stanovanjskih sosesk, nato bi se omrežje postopno širilo.
- Dogovor z državo o dolgoročnem financiranju železniške, tramvajske in avtobusne infrastrukture za celotno ljubljansko urbano regijo.
2. STANOVANJSKA POLITIKA
Stanovanje mora biti predvsem prostor za bivanje in ne finančni instrument tajkunov. Mesto mora graditi javna najemna stanovanja ter usmerjati zasebno gradnjo stran od naložb v luksuzno gradnjo k bolj dostopnim stanovanjem. Aktivirati je potrebno tudi prazna stanovanja ter zmanjšati pritisk kratkoročnega oddajanja stanovanj turistom.
Kako bomo uredili to področje?
HITRE IZBOLJŠAVE (0 – 2 LETI)
- Za leti 2027 in 2028 bomo določili najstrožjo zakonsko dopustno lokalno časovno omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj. Ljubljana je uvrščena med občine z visokim tveganjem, zato bomo omejitev določili na maksimalno 30 dni kratkoročnega oddajanja na leto.
- Vzpostavitev posebne službe, ki bo izvajala nadzor nad kratkotrajnimi nastanitvami.
- Mestna shema varnega dolgoročnega najema.
Javni stanovanjski sklad bo dobil sredstva in pristojnosti za posebno enoto, ki bo lastnikom pomagala pri obnovi zanemarjenih stanovanj, vzdrževanju in upravljanju najema, v zameno pa se bodo stanovanja prebivalcem oddajala izključno za daljše obdobje po vnaprej dogovorjeni ter dostopni najemnini.
- Izvedba popisa praznih in slabo izkoriščenih stanovanj ter poslovnih prostorov in priprava programa za njihovo aktivacijo.
- Pri že načrtovanih javnih stanovanjskih projektih bomo preverili možnosti povečanja gostote, dodatnih etaž in učinkovitejše rabe zemljišč, če to ne bi poslabšalo kakovosti bivanja.
- Okrepili bomo brezplačno pravo in svetovalno pomoč najemnikom ter podpirali organiziranje najemnikov.
Ljubljana bo postala varuh minimalnih bivanjskih standardov.
SREDNJEROČNI PROJEKTI (2 – 4 LETA)
- Uvedli bomo ljubljanski model vključujočega prostorskega načrtovanja po zgledu Dunaja. Pomemben delež novozgrajenih stanovanj mora ostati javnih, neprofitnih ali drugače dolgoročno cenovno dostopnih povprečnemu prebivalcu. Od države bomo zahtevali konkreten pravni instrument za doseganje tega cilja.
- Ustanovili bomo mestno zemljiško banko za strateške nakupe zemljišč in pripravo območij za javno stanovanjsko gradnjo.
- Sledili bomo načelu zgoščevanja pozidave ob glavnih koridorjih javnega prometa.
- Od države bomo zahtevali uvedbo močnejših davčnih instrumentov proti špekulativno praznim nepremičninam in učinkovitejšo regulacijo najemnega trga.
DOLGOROČNI PROJEKTI (4+ LETA)
- Začeli bomo gradnjo večjega števila novih velikih stanovanjskih sosesk po zgledu Novih Fužin in Novih Jarš s celostno infrastrukturno ureditvijo in navezavo na javni promet.
- Mesto se bo postopoma širilo na sever in vzhod, a šlo bo za načrtovano rast s tirnim in hitrim javnim prometom, novimi mostovi oziroma povezavami čez Savo, ustrezno širitvijo komunalne infrastrukturo in zaščito najboljših kmetijskih zemljišč.
Dolgoročni cilj je bistveno povečati delež neprofitnih, javnih in drugače cenovno reguliranih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu.
3. ANTI-ZONING PROSTORSKA POLITIKA (VRAČANJE ŽIVLJENJA V SOSESKE)
Prekiniti moramo model, v katerem se za bivanje, nakupe, delo, šolo, šport in druženje, vozimo na različne konce mesta. Ljubljana mora postati policentrično mesto kratkih poti, v katerem imajo soseske lastna središča in vse osnovne storitve.
Kako bomo uredili to področje?
- Prostorsko planiranje bomo usmerili tako, da v novih soseskah ne bodo nastajale monofunkcionalne stanovanjske ali trgovske cone. Pritličja ob glavnih poteh bodo namenjena trgovinam, storitvam in skupnostnim prostorom.
- BTC in Supernovo-Rudnik bomo obravnavali kot območji, ki ju je treba postopoma transformirati. Nadaljnjo širitev avtomobilsko odvisnih nakupovalnih površin bomo ustavili.
- V sodelovanju s četrtnimi skupnostmi bomo oživili lokalna jedra sosesk in spodbujali obogatitev in širitev obstoječih dejavnosti kot so knjižnice, mladinski prostori in manjše zdravstvene ordinacije.
- Spodbujali bomo revitalizacijo obstoječih in gradnjo novih tržnic ter podpirali lokalno dostopno športno in kulturno infrastrukturo.
- V obstoječih spalnih naseljih bomo aktivirali prazna pritličja in občinske prostore ter z ugodnimi najemi spodbudili prihod deficitarnih oblik lokalne dejavnosti.
- Odpravili bomo sovražno infrastrukturo.
Javni prostori bodo zopet oblikovani po meri ljudi.
4. OMEJEVANJE TURIZMA
Turizem je samo ena izmed mnogih gospodarskih dejavnosti, ki je ne bi smeli razumeti kot razvojni cilj sam po sebi. Mestna politika mora na prvo mesto postaviti kakovost življenja lastnih prebivalcev.
Kako bomo uredili to področje?
HITRE IZBOLJŠAVE
- Uvedli bomo najstrožjo lokalno dopustno omejitev kratkotrajnega oddajanja stanovanj.
- Ustavili bomo občinsko subvencioniranje kampanj, katerih glavni cilj je zgolj povečati število obiskovalcev in nočitev.
- Turistično takso bomo čim bolj namensko usmerili v čiščenje javnih površin, vzdrževanje javnih stranišč in krepitev javnega prevoza.
- Omejili bomo gradnjo novih hotelov.
Od države bomo zahtevali pripravo pravnega instrumenta, ki bo preprečeval pretvorbo večjega števila stanovanj v nastanitvene kapacitete.
ODNOS DO GOSTINSTVA IN NOČNEGA ŽIVLJENJA
- Ločili bomo lokalno gostinstvo od turistifikacije. Spodbujali bomo obratovanje lokalov, tržnic, kulturnih prostorov in podpirali razvoj nočnega življenja tam, kjer bo to služilo tudi prebivalcem mesta.
- Dosledno bomo uveljavljali načela enakosti pri pravilih za uporabo javnih površin. Izvajali bomo strožji nadzora nad ponavljajočimi kršitvami.
5. VRTCI IN ŠOLE
Brezplačni vrtci za vse, so naš dolgoročni socialni cilj, vendar ne na račun kakovosti ali dodatnega obremenjevanja zaposlenih. Najprej je potrebno zagotoviti ustrezne kapacitete in standarde, nato pa postopno odpraviti plačevanje.
Kako bomo uredili to področje?
BREZPLAČNI VRTCI ZA VSE
- V prvem letu mandata bomo pripravili javno in revidirano finančno simulacijo popolne odprave plačil.
- V naslednjih proračunih bomo postopoma povečali občinski delež in znižali stroške za starše, najprej za gospodinjstva z najnižjimi in srednjimi dohodki ter za več otrok iz istega gospodinjstva, nato do splošne brezplačnosti, če bodo za to zagotovljeni trajni finančni viri.
Naš interni delovni izračun postavlja dodatni strošek popolne brezplačnosti vrtcev na približno 39 milijonov EUR letno.
- Izgradnja novih vrtcev in širitev obstoječih morata imeti prednost pred prenatrpanostjo. Brezplačnost ne sme biti “financirana” z zmanjšanjem igralnih površin ali večanjem skupin otrok.
KAKOVOST VRTCEV IN ŠOL
- Sledili bomo načelu “varne ulice okoli vsake šole” z dodatnimi ukrepi za umiritev prometa in po možnosti z začasnim ali stalnim zapiranjem neposredne okolice šol za tranzitni avtomobilski promet.
- Izvedli bomo pospešeno sanacijo dotrajanih objektov, sanitarij, streh, kuhinj in prezračevalnih sistemov vrtcev in šol.
- Zagotovili bomo več brezplačnih popoldanskih programov v šolskih prostorih, zlasti v mestnih četrtih, kjer športna in kulturna ponudba nista dovolj razviti.
- Prenovili bomo sistem podpore duševnemu zdravju otrok in mladostnikov s sodelovanjem ZDL, šolskimi svetovalnimi službami in nevladnimi organizacijami.
6. KULTURA IN MLADINA
Kulturna dejavnosti in aktivna mladinska politika ne smeta biti skoncentrirani samo v centru mesta. Mesto mora omogočiti prostore, produkcijo in dostop do kulture tudi v vseh ostalih mestnih četrtih. Prav tako je poleg poudarka na velikih kulturnih institucijah potrebno pozornost posvečati tudi neodvisni in alternativni kulturi. Ta se lahko dobro dopolnjuje s posodobljeno mrežo mladinskih in četrtnih centrov.
Kako bomo uredili to področje?
- Krepitev mreže mladinskih centrov v vseh večjih četrtih z večjim poudarkom na glasbi, medijski produkciji, učenjem in druženju.
- Popis praznih občinskih prostorov in priprava programa za njihovo oddajanje kulturnim, mladinskim in ustvarjalnim organizacijam po transparentnih in dostopnih pogojih.
- Večletno financiranje za stabilne programe kulture namesto trenutne prekomerne odvisnosti od enoletnih razpisov.
- Velike infrastrukturne investicije v kulturo, ki jih je v zadnjih letih izvedla MOL, bomo napolnili s kakovostno vsebino s primernim financiranjem kulturne produkcije.
- S prenovo prostorov četrtnih skupnosti bomo zagotovili širši nabor vadbenih prostorov, ki bodo na voljo za mlade ustvarjalce.
- Prenovljeno Cukrarno bomo izročili v upravljanje zunanjemu upravljalcu za namene neodvisne kulturne produkcije po podobnem modelu, kot je urejeno upravljanje Stare mestne elektrarne.
7. POLITIKA DO AVTOMOBILOV IN PARKIRANJA
Avtomobili ne smejo imeti prednosti pri prostorskem načrtovanju. Ker velik del prometne obremenitve ljubljanskih ulic in parkirišč izvira iz delovnih dnevnih migracij iz drugih občin, je reševanje tega vprašanja ena glavnih prioritet.
Kako bomo uredili to področje?
HITRE IZBOLJŠAVE
- Zapiranje stanovanjskih četrti za tranzitni promet z omogočenim normalnim dostopom za prebivalcev, dostavo, taksije in javne službe.
- Povečanje zmogljivosti sistema P+R in izgradnja velikih »car-pooling« terminalov zunaj oziroma ob robu obvoznice.
- Vozilom z več potniki na izbranih vpadnicah bomo omogočili souporabo prednostnih pasov, a le tam, kjer to ne bo zmanjšalo hitrosti javnega prometa.
- Različne parkirnine, glede na velikost in maso vozila pri obiskovalcih in drugem nerezidenčnem parkiranju.
- Velike poltovornjake in druga prostorsko nesorazmerno velika osebna vozila bomo omejevali predvsem s parkirno politiko.
SREDNJEROČNI IN DOLGOROČNI PROJEKTI
- Postopno zapiranje oziroma preoblikovanje izbranih cest po pariškem modelu.
- Ko bodo vzpostavljene realne alternative, se bo del cestnega prostora trajno namenil tramvaju, hitrim avtobusnim koridorjem, drevoredom in neprekinjenim kolesarskim povezavam.
8. ENERGETIKA
Ljubljana mora zmanjševati svoje emisije iz energetskega sektorja in zmanjšati uvozno odvisnost, a ne na račun kakovosti zraka in biodiverzitete rečnega sistema.
Kako bomo uredili to področje?
- Podprli bomo načrtovano prenovo TE-TOL Moste na lesno biomaso, a le pod pogojem, da bo poreklo lesa, ki ga bo Energetika uvažala, resnično trajnostno.
- Nasprotujemo izgradnji sežigalnice odpadkov v Ljubljani zaradi zdravstvenih in okoljskih vidikov.
- Nasprotujemo tudi načrtovanim hidroelektrarnam na Ljubljanici zaradi predvidenih negativnih učinkov na biodiverziteto in poplavno varnost ob predvideni izjemno slabi učinkovitosti proizvodnje.
- Občina bo s posebno skupino svetovalcev, ljudem, ki se danes ogrevajo z lesom prek individualnih kurišč, olajšala prehod na toplotne črpalke.
Pri tem bomo zagotavljali pomoč pri pridobivanju subvencij in pri načrtovanju rekonstrukcij.
- Zahtevali bomo podrobno revizijo investicije v izgradnjo nove plinsko-parne enote TE-TOL Moste. Projekt je bil izveden z izjemnimi zamudami.
9. KOMUNALNE STORITVE (RAVNANJE Z ODPADKI, VODOVOD, KANALIZACIJA)
Komunalne storitve so osnovna javna infrastruktura. Nove investicije morajo biti učinkovite, funkcionalne in ekonomsko smiselne glede na obseg storitev, ki jih prebivalci plačujejo za storitve.
Kako bomo uredili to področje?
- Vzpostavili bomo javni pregled kazalnikov Snage in vodovoda/kanalizacije. Odprli bomo podatke o tem, kakšna je vsakoletna količina mešanih odpadkov na prebivalca, delež ločeno zbranih frakcij, kakšni so stroški na prebivalca, kakšne so izgube vode po posameznih četrtih.
- Razširili bomo koncept ponovne uporabe in popravljanja. Vzpostavili bomo mestne centre popravil in izmenjave, kjer bo mogoče enostavno popraviti elektroniko, gospodinjske aparate in druge naprave.
- Program zmanjševanja poplavne ogroženosti. S podnebnimi spremembami se povečuje tveganje za poplave ob hujšem deževju, zato je obstoječo protipoplavno zaščito in rešitve potrebno prilagoditi glede na napovedi za naslednjih 20 – 30 let in več.
- Za velike vodovodne in kanalizacijske projekte bo obvezna objava okoljskih, hidrogeoloških in varnostnih presoj v razumljivi obliki.
- Ustavili bomo projekt gradnje kanala C0 in izvedli podrobno revizijo vseh postopkov.
- Sistematično se bomo lotili zmanjševanja izgub vode v omrežju in priprave kriznih načrtov za sušo, onesnaženje in izpade oskrbe.
10. KOLESARSKA INFRASTRUKTURA
Kolo mora biti varna vsakodnevna izbira za vsakogar. Najsi bo to otrok, starejši občan ali manj izkušen kolesar. Ključ je neprekinjeno omrežje brez nevarnih prelomov in ovir.
Kako bomo uredili to področje?
- Na vseh večjih cestah in predvsem ob vpadnicah bomo uredili fizično ločene kolesarske steze. Skupne površine s pešci bodo le tam, kjer so hitrosti in količine prometa res nizke.
- Uredili bomo varne podvoze pod vsemi železniškimi progami po vzoru manjših podvozov, ki jih danes najdemo pod Primorsko progo.
- Lotili se bomo projekta kolesarskih avtocest do Domžal, Medvod, Grosuplja, Vrhnike in drugih smeri v sodelovanju s sosednjimi občinami.
Tako bomo zmanjšali količino avtomobilskega tranzita iz sosednjih občin.
- Urejeno varno parkiranje koles pri postajah LPP in železnice ter ob šolah, tržnicah, blokovskih naseljih in mestnih ustanovah.
- Zimsko vzdrževanje in čiščenje glavnih kolesarskih povezav bo dobilo enako operativno pomembnost, kot ga imajo danes pasovi cest, ki so namenjeni avtomobilom.
11. ZDRAVSTVO
MOL nima pristojnosti nad celotnim zdravstvenim sistemom v državi, a v njeni pristojnosti je upravljanje Zdravstvenega doma Ljubljana, ki je največji zdravstveni dom v državi in zahteva drugačen nivo upravljanja, kot smo ga videli do sedaj. Neprestano prelaganje odgovornosti občine na državo je situacijo pripeljalo tako daleč, da je kakovost zdravstvene oskrbe za Ljubljančane izjemno stagnirala.
Kako bomo uredili to področje?
ZDL IN LEKARNE
- Novo stanovanjsko gradnjo mora spremljati tudi širitev zdravstvene infrastrukture. Ta mora biti načrtovana že vnaprej in ne dodana kot naknadni popravek.
- Zamenjali bomo celotno vodstvo Zdravstvenega doma Ljubljana in vzpostavili mehanizme za spremljanje transformacije delovnega okolja znotraj organizacije.
- Prioritetno se bomo lotili gradnje novega zdravstvenega doma v Novih Jaršah.
- Lekarna Ljubljana bo kot javna služba začela spoštovati jasno ločnico med javnim interesom in morebitnimi tržnimi dejavnostmi.
Primarni cilj je zagotavljanje kakovostne storitve za občane in ne kovanje dobička.
- Krepili in širili bomo programe duševnega zdravja in zdravljenja zasvojenosti v sodelovanju z nevladnimi organizacijami in šolami.
OKOLICA UKC IN BOLNIŠNIC
- Skupaj z državo, UKC, Univerzo in zasebnimi lastniki bomo pripravili celovit načrt prenove odprtih površin na širšem območju UKC. Zagotoviti je potrebno več sence, dreves, klopi, pokritih zunanjih čakalnic, kolesarnic in varnih poti. Posebna prioriteta so vroče točke pred urgenco in glavnimi vhodi.
- Pri vseh mestnih zdravstvenih objektih bomo uvedli standard mirnega in urejenega javnega prostora s primerno senco in zelenimi površinami.
- Uredili bomo posebno infrastrukturo za kratkoročno parkiranje v garažnih hišah okoli UKC za paciente in njihove svojce.
12. BOJ S TOPLOTNIMI OTOKI
Ljubljana se v poletnem času izjemno segreva. Urbane površine narejene iz betona in asfalta na vrhuncu vročinskih valov dosegajo tudi do 70 stopinj Celzija. Takšne razgrete površine predstavljajo izjemno zdravstveno tveganje, sploh za otroke in starejše.
Kako bomo uredili to področje?
- Izdelali bomo javno dostopno karto toplotne ranljivosti, ki bo združevala podatke o temperaturi površin, gostoti prebivalstva in analizo o pokritosti površin z drevesnimi krošnjami.
- Moratorij na neto zmanjševanje zdravega drevesnega fonda na javnih površinah. Vsaka odstranitev mora imeti jasno strokovno obrazložitev, nadomestno zasaditev in objavljeno evidenco.
- Prioritetno zasenčenje šolskih poti, postajališč LPP, trgov, parkirišč, ter površin pred domovi za starejše in zdravstvenimi ustanovami.
- Sistematično se bomo lotili odstranjevanja nepotrebnega asfalta in betona ter njihovega nadomeščanja s prepustnimi površinami, tam, kjer je to možno.
- Izvedli bomo program ozelenitve fasad in streh, vključno s podporo lastnikom zasebnih objektov, tam, kjer ima takšna ureditev primeren učinek.
- Pri novih javnih stavbah in večjih prenovah bomo omejili izrazito temne strehe in fasade, če te bistveno povečujejo pregrevanje.
13. ŠPORT
Športna infrastruktura je v prvi vrsti javna infrastruktura, ki mora biti na voljo občanom za njihovo vsakodnevno rekreacijo. Mestna politika mora zmanjšati klientelizem pri financiranju posameznih športnih klubov in zmanjšati obseg megalomanskih športnih investicij.
Kako bomo uredili to področje?
- Zahtevali bomo popolno javnost financiranja športnih klubov in programov. Če zasebni klub uporablja javno infrastrukturo mora v polnosti razkriti svoje finančne tokove.
- Prednost bomo dali financiranju otroškemu, mladinskemu, rekreativnemu in parašportu pred projekti za profesionalne športnike. Za profesionalni del naj svoj delež sredstev prispeva država.
- Športnim objektom, ki so namenjeni prebivalcem četrtnih skupnosti, bomo spremenili upravljanje tako, da bodo imela lokalna društva in tam živeči prebivalci zagotovljene termine po razumnih cenah. Preprečili bomo tiho privatizacijo objektov, zgrajenih za skupnost.
- Vse velike športne investicije zgrajene v zadnjih 20-ih letih bomo temeljito revidirali ter objavili analizo stroškov njihovega celotnega življenjskega cikla.
14. ZAŠČITA IN REŠEVANJE
Podnebne spremembe povečujejo tveganje neurij, požarov, vročine in hitrejšega propadanja javne infrastrukture. Gasilci in civilna zaščita morajo dobiti dolgoročna razvojna zagotovila, da se bodo lahko kadrovsko in prostorsko okrepili v zadostni meri, da bodo lahko kos izzivom, ki jih prinaša prihodnost.
Kako bomo uredili to področje?
- Pripravili bomo večletni program gradnje in obnove infrastrukture ter opremljanja Gasilske brigade Ljubljana in prostovoljnih društev.
- Pripravili bomo mestni načrt za spopadanje s posledicami vročinskih valov. Prebivalcem bodo zagotovljeni javno dostopni ohlajeni prostori, v poletnem času bomo podaljšali odpiralne čase knjižnic in drugih klimatiziranih javnih objektov.
- Pripravili bomo javni register vseh zaklonišč, popisali njihovo stanje in pripravili načrt njihove obnove, kjer se bo izkazalo, da je potrebno.
15. KREPITEV ČETRTNIH SKUPNOSTI
Četrtne skupnosti so trenutno predvsem posvetovalni organi brez resnega proračuna. Večji del odločanja in razporejanja mestnega proračuna morata biti prepuščena prebivalcem sosesk in njihovim predstavnikom v četrtnih svetih.
Kako bomo uredili to področje?
- Povečanje letnih sredstev namenjenih delovanju četrtnih skupnosti za faktor pet.
- Uvedba participativnega proračuna v znesku 5 % od celote proračuna MOL o katerem bodo lahko na demokratičen način odločali prebivalci mestnih četrti.
- Prenova prostorov četrtnih skupnosti.
Vsaka četrt mora dobiti prostore, ki bodo primerni tako za politično dejavnost, (zbore občanov) kot tudi za izvajanje kulturne, društvene in druge dejavnosti.
16. ODLOČANJE SKUPAJ Z OBČANI LJUBLJANE
Participacija ni anketa, ki jo oblastnik opravi po že sprejeti odločitvi. Prebivalci morajo imeti dostop do vseh relevantnih informacij in možnost soodločanja.
Kako bomo uredili to področje?
- Enoten referendumski dan za lokalna posvetovalna glasovanja in druge oblike neposrednega odločanja.
- Statutarno znižanje praga za referendum in ljudsko pobudo v obsegu, ki ga dopušča zakon.
- Zbor občanov bo dobil močnejšo formalno vlogo pri upravljanju četrtnih skupnosti. Mestna uprava bo imela dolžnost priprave obrazloženih odgovorov na zahteve sprejete na zboru.
- Participativni proračun bomo razširili na vse četrti, pri tem bomo zagotovili stabilen delež za investicije.
- Vsa gradiva vseh javno voljenih organov, skupaj z zapisniki in sprejetimi sklepi, morajo biti tudi javno objavljena in dostopna na spletni strani občine.
17. RAZISKOVALNA DEJAVNOST
Ljubljana ima izjemno koncentracijo univerz in raziskovalnih ustanov, mestne politike pa ta potencial do sedaj ni zanimal. Občina mora postati aktiven naročnik storitev lokalnih raziskovalcev in uporabnik njihovega znanja.
Kako bomo uredili to področje?
- Uvedli bomo nove letne mestne raziskovalne programe na področju stanovanjske politike, mobilnosti, podnebne odpornosti, javnega zdravja in socialnih politik. Rezultati raziskav in v njih zbrani podatki bodo javno dostopni.
- Sklepanje dolgoročnih pogodb z raziskovalci, kjer bo potrebno spremljanje učinkov skozi več let, na primer glede učinkov toplotnih otokov ali sprememb potovalnih navad občanov.
- Mesto bo financiralo tudi neodvisno vrednotenje svojih politik.
Izvajalec ukrepov ne sme biti edini, ki meri svoj lasten uspeh.
- Vsi rezultati, financirani z občinskim denarjem, bodo javno dostopni in objavljeni pod odprtimi licencami.
18. »PAMETNO MESTO« V ODGOVORNEM SMISLU
Pirati pri uvajanju »pametnih mest« zahtevamo pametno upravljanje s podatki, odprte formate in zaščito zasebnosti občanov. Tehnologija je orodje za izboljšanje naših življenj, njeno uvajanje pa ne sme biti cilj sam za sebe.
Kako bomo uredili to področje?
- »Open by default« za neosebne podatke: promet, proračun, javna naročila, okolje, urbanizem in delovanje javnih podjetij bomo objavili v dokumentirani, strojno berljivi obliki.
- Ena mestna podatkovna platforma z vsemi podatki na enem mestu.
- Algoritmi, ki pomembno vplivajo na dostopnost javnih storitev morajo biti predmet javnega registra in dokumentirani.
- Pri nabavi programske opreme bomo zahtevali odprtokodnost in omejili pogodbeno zaklepanje pri peščici vnaprej izbranih dobaviteljev.
- Vse ključne storitve bodo morale delovati tudi za ljudi z oviranostmi in za prebivalce brez pametnega telefona oziroma ustreznega znanja za njegovo uporabo.
19. OBČINSKI MEDIJI (PROBLEMATIKA GLASILA LJUBLJANA IN DRUGE OBČINSKE PROPAGANDE)
Občinski komunikacijski kanali morajo postati orodje boljšega obveščanja prebivalcev o dogajanju v mestu in mestnih četrteh. Njihov namen ne sme več biti gradnja kulta osebnosti vladajočega župana.
Kako bomo uredili to področje?
- Glasilo Ljubljana bo dobilo uredniško neodvisnost z javno imenovanim uredniškim odborom, kjer vladajoča koalicija ne bo imela večine.
- Strogo bomo ločevali novice o javnih storitvah od političnih komentarjev.
Fotografije in izjave funkcionarjev se bodo uporabljale le, kadar bodo vsebinsko nujne.
- V predvolilnem obdobju bodo veljala posebna pravila politične nevtralnosti. Postavljeni bodo enaki standardi za vse svetniške skupine, prikrita kampanja bo prepovedana.
- Občinski mediji morajo redno objavljati tudi podatke o problemih in kritike, ne samo eno plat delovanja občine.
- Javno bomo objavili vse stroške in prihodke glasila po posameznih postavkah in financerjih.
- Četrtne skupnosti in njihovi prebivalci bodo v glasilu dobili reden prostor za lokalne informacije, svoje pobude in razpravo po vnaprej določenih uredniških pravilih.
Predstavitve kandidatov
Kdo sem?
Sem Leon Božič, srednješolski učitelj, sindikalni zaupnik in predsednik Mladih Piratov. V Piratski stranki delujem že od leta 2018, letos pa kandidiram za ljubljanski mestni svet, ker verjamem, da prihodnost Ljubljane pripada ljudem, ki v njej živimo.
Zakaj kandidiram?
Kandidiram, ker imam dovolj tega, da navadni ljudje v svojem mestu ne moremo več normalno živeti.
Plačujemo oderuške najemnine in kredite, cele dneve stojimo v prometnih zastojih, čakamo na avtobuse, za povrh vsega pa mnogi nimamo niti osebnega zdravnika ali pediatra.
Medtem nam mestna oblast razlaga, kako čudovita je Ljubljana.
In res, Ljubljana je lepo mesto. Ampak kaj nam pomaga lepo mesto, če si v njem ne moremo privoščiti doma? Če si mladi ne moremo ustvariti družine? Če v lastnem mestu nimamo prihodnosti?
Moj prvi ukrep
Eden mojih prvih ukrepov bi bila ukinitev nočne parkirnine. Ljudje, ki se zvečer vračajo iz službe, ne bi smeli biti bankomat mestne občine samo zato, ker nimajo lastne garaže.
Toda potrebujemo veliko več kot to.
Potrebujemo nočne avtobuse, pogostejše linije, vozovnico za en evro in dolgoročno vrnitev tramvaja.
Predvsem pa potrebujemo množično gradnjo javnih najemnih stanovanj po dunajskem vzoru. Ne nekaj deset stanovanj za fotografiranje ob slavnostnem odprtju, ampak stanovanja za tisoče ljudi, ki si danes življenja v Ljubljani ne morejo privoščiti.
Potrebujemo tudi kadrovska stanovanja za zdravnike in dostopnejše zdravstvene storitve.
Mestni proračun mora najprej služiti potrebam ljudi, ne prestižnim projektom.
Po čem se razlikujem?
Rop, Boštjančič in Mesec danes obljubljajo novo poglavje za Ljubljano. Toda mesto ne potrebuje novih prestolonaslednikov starega načina vladanja.
Pirati smo na probleme opozarjali štiri leta v mestnem svetu, ne samo mesec pred volitvami.
In za razliko od številnih drugih smo jasno povedali, da z Listo Zorana Jankovića ne bomo šli v koalicijo.
Kaj želim od volivcev?
Od vas ne želim slepega zaupanja. Želim, da nas držite za besedo.
Čas je, da Ljubljana ponovno postane mesto svojih prebivalcev, ne privilegiranih posameznikov.
Kdo sem?
Sem Mitja Bavdaž, inženir gradbeništva, okoljevarstvenik, magister poslovnih ved. V Piratsko stranko sem se pridružil, ker verjamem v politiko konkretnih rešitev, transparentnosti in odgovornosti. Politiko, ki zna prepoznati dobre stvari, hkrati pa opozoriti na tisto, kar je treba izboljšati. Za mestni svet kandidiram, ker želim, da se glas Ljubljančank in Ljubljančanov sliši tudi pri sprejemanju odločitev. Verjamem, da mora mesto delovati predvsem v interesu svojih prebivalcev.
Zakaj kandidiram?
Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da ima Ljubljana še veliko neizkoriščenega potenciala. Kljub številnim pozitivnim spremembam se mesto sooča s težavami, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja prebivalcev.
Prometni zastoji, neučinkovite avtobusne povezave, težja dostopnost zdravstvenih storitev in vse manj dostopna stanovanja so problemi, ki zahtevajo konkretne rešitve.
Ljubljana niso samo mestno središče in turistične znamenitosti. Ljubljana so tudi njene četrtne skupnosti, naselja in ljudje, ki tam živijo. Ti morajo imeti več besede pri razvoju svojega okolja.
Zato se zavzemam za bolj decentralizirano upravljanje, večjo vključenost prebivalcev in mestno upravo, ki bo predvsem servis občank in občanov.
Četrtne skupnosti bi morale imeti več možnosti odločanja, uvesti participativni proračun. Četrtne skupnosti ne smejo biti samo satelit centrale mestne uprave, temveč tudi glas ljudi in razvija posamezne četrtne skupnosti.
Moj prvi ukrep
Eden mojih prvih predlogov bi bila ukinitev nočne parkirnine na mestnih parkiriščih, saj menim, da mora biti parkirna politika prilagojena dejanskemu življenju prebivalcev in obiskovalcem mesta.
Drugi pomemben ukrep je uvedba participativnega proračuna. Prebivalci posameznih četrtnih skupnosti morajo dobiti možnost, da sami predlagajo in soodločajo o projektih, ki jih njihovo okolje najbolj potrebuje.
Na področju prometa bi se zavzel za uvedbo nočnih avtobusnih povezav na glavnih vpadnicah ter prenovo sistema avtobusnih linij, ki bi omogočal učinkovitejše prestopanje in povezovanje mestnih četrti, ne zgolj voženj skozi mestno središče.
Na področju stanovanjske politike pa za učinkovitejše upravljanje Mestnega stanovanjskega sklada, več javnih najemnih stanovanj in bolj premišljeno načrtovanje novih stanovanjskih sosesk. Primer: stanovanjska soseska Brdo, popolnoma zgrešena naložba s popolno neučinkovito izrabo prostora.
Moj cilj je preprost: Ljubljana mora biti mesto, ki se razvija v korist ljudi, ki v njem živijo.
Po čem se razlikujem?
Ne želim biti še eden izmed politikov, ki pred volitvami obljubljajo spremembe, po volitvah pa pozabijo na ljudi. Menim, da Ljubljana ne potrebuje zgolj novih obrazov, temveč predvsem drugačen način upravljanja.
Zame politika ni boj za položaje, ampak odgovornost za odločitve. Pomembni so konkretni rezultati, transparentno delovanje mestne uprave in predvsem posluh za prebivalce – celoten mandat, ne samo v času predvolilne kampanje - biti všečen, še ne pomeni biti učinkovit.
Kaj želim od volivcev?
Želim si vaše zaupanje in priložnost, da skupaj soustvarjamo Ljubljano, ki bo bolj učinkovita, dostopna in prijazna do vseh svojih prebivalcev. Ljubljana mora biti mesto za ljudi, ne samo za privilegirane.
Kdo sem?
Sem Polona Drobnič, rojena Ljubljančanka, osebna asistentka, magistrica profesorica likovne pedagogike in umetnica.
Zakaj kandidiram?
Kandidiram, ker želim, da je mesto dom prebivalcem, ne investicija. Ker želim, da je prostor žive kulture, ne sterilne kulturne industrije. Ker želim, da je mesto demokratična skupnost, ne prostor, kjer odtujenim prebivalcem vlada elita. Občina mora biti servis občanom in občankam in ne poslovni projekt skupine ljudi.
Moj prvi ukrep
Moj prvi ukrep bi bila pospešitev postopkov za izgradnjo študentskih domov, ki bi zmanjšala potrebo študentov po najemanju zasebnih sob. Občina ima na področje vpliv predvsem preko občinskega podrobnega prostorskega načrta, kjer se zdi, da se zadeve že leta zatikajo. Študentska organizacija Slovenije je leta 2025 ocenila, da v Ljubljani sobe najema okoli 20 000 študentov, kar močno presega številke uradno čakajočih na sobe v študentskih domovih.
Po čem se razlikujem?
Nisem predstavnica bogatih, močnih in dobro povezanih. Zavračam idejo, da imajo pravico do demokratičnega delovanja samo ljudje, ki si lahko privoščijo milijonske investicije in vplivanje na postopke. Pomembna mi je kakovost življenja ljudi, ki pošteno delajo za preživetje in ustvarjajo živo kulturo tega mesta, blizu mi je skrb za osebe s posebnimi potrebami in vse, ki jih obstoječa politika želi utišati.
Kaj želim od volilcev?
Od volilcev in volilk, predvsem tistih, ki se jim ne zdi vredno iti na volitve, želim, da bi si vzeli čas in glasovali za resnično alternativo. Prisotnost neodvisnih glasov v mestnem svetu in četrtnih skupnostih je pomembna, šteje vsak sedež in vsak glas.
Kdo sem?
Sem Gašper Lakota, oče dveh otrok in Bežigrajčan od rojstva. V mladosti sem se ukvarjal z informacijskimi sistemi, po študiju elektrotehnike pa sem delal v več slovenskih in tujih elektroenergetskih in IT podjetjih. Danes sem neodvisni svetovalec za energetiko. Letos sem se pridružil Piratom in kandidiram za mestni svet, ker želim, da bi Ljubljančani o svojem mestu spet soodločali.
Zakaj kandidiram?
Ker sem živel tudi v tujini, lahko primerjam. Videl sem mesta, kjer prebivalci vedo, kaj se v njihovi soseski načrtuje, in kjer občina vpraša, preden odloči.
V Ljubljani pa smo pogosto zadnji, ki izvemo. Za načrte izvemo iz medijev, ko so že sprejeti. Obenem pa v našem naselju leta čakamo na urejene ceste in dovozne poti, kot da smo za mestno oblast nevidni.
Kot oče si želim, da bi moja otroka odraščala v mestu, ki posluša svoje ljudi.
Moj prvi ukrep
Najprej bi poskrbel, da se v našem naselju končno uredijo ceste, dovozne poti in parkirišča. To ni prestižen projekt, je pa osnova za varno in normalno življenje.
Drugi ukrep je obveščanje in vključevanje. Vsak večji projekt v četrti naj bo prebivalcem predstavljen, preden je sprejet, ne potem. Zavzemal se bom za redne zbore v četrtnih skupnostih in za to, da te dobijo večjo odločitveno moč. Ljudje v soseski namreč najbolje vedo, kaj potrebujejo.
Po čem se razlikujem?
Nisem poklicni politik. Prihajam iz stroke in iz soseske, v kateri sem preživel vse življenje. Pirati zagovarjamo preglednost in odprto odločanje, in to že štiri leta dokazujemo v mestnem svetu, ne le mesec pred volitvami.
Kaj želim od volivcev?
Ne prosim za slepo zaupanje. Prosim, da me spremljate in držite za besedo.
Ljubljana naj bo mesto, ki svoje prebivalce vpraša, ne le obvesti.