Kdo je zares odgovoren za kaos na slovenskih cestah?
V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je na slovenskih cestah umrlo že 58 ljudi – kar 20 več kot v enakem obdobju lani.¹
Pri tem se skoraj brez izjeme išče krivdo pri posameznih voznikih, redko kdo pa se vpraša kakšno vlogo pri tem igra država.
Po vsej Sloveniji trenutno poteka več obsežnih prenov cestne infrastrukture, a te namesto izboljšav pogosto prinašajo nove nevarnosti.
Dela se izvajajo počasi, več mesecev dolge zamude so postale pravilo. Tudi kakovost izvedenih del je pogosto vprašljiva – po le nekaj tednih lahko že marsikje zaznamo prve razpoke in odstopanja asfalta.²
Nekatera gradbena podjetja prevzemajo veliko več projektov, kot jih lahko obvladajo, kar vodi v izjemno dolge zamude pri prenovah.
Takšno stanje je posledica slabega upravljanja in sistemskih anomalij. V ozadju se skriva neučinkovit sistem javnega naročanja, pomanjkanje transparentnosti in zelo verjetno tudi kartelni dogovori med večjimi gradbinci.
Vse to se odvija pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek.
Prometna varnost ni odvisna zgolj od posameznih voznikov, temveč tudi od kakovostnega in učinkovitega vzdrževanja cestne infrastrukture.
Smrti na cestah niso samo statistika. Gre za posledico pomanjkanja odgovornosti v naših institucijah.
