10. jul. 2023 10 min read Energetika

JEK2 ni novi TEŠ6: primerjalna analiza

V tem prispevku bomo poskusili analizirati problematiko izvedbe projekta TEŠ6 ter naredili primerjavo z JEK2, saj se projekta v zadnjem času precej primerja.

Menimo, da so številni senzacionalistični članki in nekatere izjave javnih funkcionarjev, ki vlečejo vzporednice med projektoma hudo zavajajoče in kvečjemu odvračajo pozornost od dejanskih koruptivnih tveganj na katera bi morali biti pozorni pri načrtovanju nove jedrske elektrarne.

I. DEL: ANALIZA TEŠ6

Izbira izvajalca mimo javnega razpisa

Izvajalec projekta TEŠ6 je bilo francosko podjetje Alstom. Izbira Alstom-a kot izvajalca del, je bila izjemno nenavadna saj se je vnaprej vedelo da gre za problematično podjetje s težavami v poslovanju. Francoska vlada je Alstom morala dokapitalizirati že leta 2003.¹

Naši odločevalci bi torej po teh podatkih morali vnaprej vedeti, da se takšnemu izvajalcu ne sme dodeliti tako pomembnega projekta, vsaj ne brez ustreznih zagotovil, da bo razliko v morebitnem odstopanju od prvotno dogovorjene cene pokril sam.

Sklenitev pogodbe z Alstomom je bila možna samo zato, ker so izvajalca izbrali brez javnega razpisa – iz seznama zavezancev za javno naročanje so družbo TEŠ izbrisali. Janševa in kasneje Pahorjeva vlada sta poskrbeli, da tega nikoli niso popravili.

Alstom kot že vnaprej izbran izvajalec ni imel nikakršnega razloga, da bi bil pri gradnji TEŠ6 učinkovit, imel pa je tudi možnost izsiljevanja. Rezultat je bila okrog 30% dražja investicija v novo termoelektrarno. Vse to sta jim omogočili vladi SDS in SD.

Prirejanje analiz v prid investicije

Za izvedbo TEŠ6 so bile izvedene številne analize, ki so govorile v prid investiciji, kasneje pa tudi proti prekinitvi projekta. Ena takšnih je bila denimo analiza od Price Waterhouse Cooper, ki ni upoštevala izsiljevalske pozicije Alstoma, ter grožnje, ki jo ta predstavlja za končno ceno projekta.² Analiza je precenjevala tudi količino dostopnega premoga v Velenju.

Zdaj, ko stvari gledamo za nazaj lahko vidimo, da je šlo za zavajanje.

Zavajalo se je tudi glede bodočih cen električne energije, glede cen emisijskih kuponov, kot tudi glede vplivov projekta na okolje.

Zavajanje glede količine premoga

Termoelektrarna Šoštanj za svoje delovanje potrebuje premog, veliko premoga. 1kg velenjskega lignita ima približno 2500 kalorij.³ Elektrarna pokuri za svoje delovanje pri polni moči 164 kg velenjskega lignita na sekundo, oziroma 14.169 ton na dan.⁴

Cena premoga ima velik vpliv na ceno elektrike proizvedene v TEŠ6, saj cena premoga tvori okrog 44% celotnega stroška proizvodnje električne energije. Ker gre za zelo veliko količino materiala je zaželjeno, da je premog izkopan neposredno ob rudniku, saj je transport tako velikih količin premoga drag.

Snovalci strokovnih podlag za TEŠ6 so zavajali, saj v Velenju preprosto ni dovolj dostopnega lignita za celotno predvideno obratovalno dobo TEŠ6, če bi ga želeli še naprej kopati bi morali rudnik širiti pod samo mesto.

Premog bo zato v vse večjih količinah potrebno uvažati, cena električne energije proizvedene v TEŠ6 pa bo s tem postala vezana na ceno premoga na mednarodnih trgih.

Koliko je bil TEŠ6 zares preplačan?

Nemška termoelektrarna Datteln 4 je stala 1,5 milijarde evrov in ima moč 1100 MW. To je 1,36 milijona evrov na megavat moči.⁵

Termoelektrarna Opole z dvema blokoma po 900 MW (skupno 1800 MW moči) je stala 2,7 milijarde evrov oziroma 1,5 milijona evrov na megavat moči.⁶

Novi blok termoelektrarne Beryozovskaya z 800 MW moči, ki je bil dokončan leta 2015 je stal 1,28 milijarde evrov. To je 1,6 milijona evrov na megavat moči.⁷

Ker je pri termoelektrarnah potrebno upoštevati ekonomijo obsega (večje termoelektrarne stanejo manj na MW kot manjše), bi za TEŠ6 morala biti sprejemljiva cena, sodeč po cenah elektrarn v tujini, okrog 1,8 milijona evrov na megavat moči, skupaj torej 1,08 milijarde evrov.

TEŠ6 je stal 1,41 milijarde evrov⁸ oziroma 1,15 milijarde evrov če upoštevamo nedavno poravnavo z naslednico Alstoma.⁹ To je 1,91 milijona evrov za megavat moči. Če ne upoštevamo poravnave je bila cena 2,35 milijona evrov za megavat.

Na koncu po vseh poravnavah je bil TEŠ6 od realističnih tržnih cen preplačan za okrog 70 milijonov evrov oz. za okrog 6,4% celotne izvorne vrednosti investicije. Višina preplačila bi bila brez poravnave z naslednico Alstoma okrog 30%.

Bi civilni nadzor lahko preprečil nastalo situacijo?

Časovno okno za ukrepanje zoper izvedbo TEŠ6 je bilo zelo ozko.

Morebiten civilni nadzor ali celo referendum bi imela omejene učinke na izvedbo TEŠ6. O projektu so krožile številne prirejene analize, javnost mu je bila v začetku (domnevno) tudi zelo naklonjena.

Opustitev dolžnosti ministrov in predsednikov kar dveh zaporednih vlad je omogočilo, da se je projekt neomejeno izvajalo vse do te mere, ko je bila investicija preprosto prevelika, da bi ji lahko pustili potoniti.

Ko zataji celoten državni vrh lahko javni interes ubranijo le še močne neodvisne nadzorne institucije z zadostnimi sredstvi in znanjem, da takšen nasedli projekt zaradi kršenja pogodb tudi ustavijo. Civilna družba bi v temu procesu lahko kvečjemu asistirala z opozarjanjem na anomalije.

II. DEL: PRIMERJAVA Z JEK2

Izbira izvajalca

Jedrske elektrarne trenutno po svetu uspešno postavlja le peščica izvajalcev: francoski EDF, ameriški Westinghouse, korejska KHNP & KEPCO, ruski Rosatom in kitajska CNNC & CGN.¹⁰

Glede na trenutne geopolitične razmere ruski in kitajski izvajalci zelo verjetno ne bodo prišli v poštev. Najverjetnejši izvajalci so tako EDF, Westinghouse ali KHNP & KEPCO.

Proces javnega naročanja se bo tokrat izvedlo po popolnoma drugačnih pravilih kot so veljala v času, ko se je izbiralo izvajalca za TEŠ6, potencialni izvajalci pa tudi države iz katerih prihajajo bodo poskusili tekmovati en z drugim.

Vsi trije stremijo k temu, da bi pridobili čim več novih naročil in ta tudi uspešno izpeljali, saj jim bo to dalo prednost pri bodočih poslih, številne države tehtajo možnost gradnje dodatnih jedrskih elektrarn, zato si vsi trije izvajalci lahko obetajo na desetine novih naročil.

Ponudnikom jedrske tehnologije najverjetneje ni v interesu, da bi si z enim korupcijskim škandalom na nivoju TEŠ6 pokvarili ugled in posledično izgubili za več 10 milijard evrov vrednosti bodočih naročil.

Nevarnosti na katere moramo biti pozorni so zlasti izbira izvajalcev brez nedavno uspešno zaključenih projektov (npr. japonski ali kanadski ponudniki) ali nepreverjenih zasnov reaktorjev, ki niso bili postavljeni še nikjer drugje.

Stanje zalog jedrskega goriva

V Sloveniji nimamo lastne proizvodnje urana, saj je bil rudnik na Žirovskem vrhu pod pritiskom stranke Zelenih predčasno zaprt. Gorivne elemente bomo morali uvažati, vse tri države, ki nam ponujajo svojo jedrsko tehnologijo pa imajo tudi lastne proizvodne kapacitete.

Z dobavo urana na mednarodnem trgu trenutno ni težav, samega goriva je prostorsko tudi izredno malo (govorimo o nekaj tovornjakih za 16 mesecev delovanja) in ga je mogoče kupiti za več let vnaprej.

Pomembna informacija je tudi, da cena urana ne predstavlja glavnega stroška proizvodnje električne energije iz jedrskih elektrarn, večino tvorijo kapitalski stroški. Nihanje cen urana na mednarodnem trgu zato ni tako ogrožujoč faktor za bodočo ceno elektrike iz JEK2 kot je nihanje cen premoga za TEŠ6.

Zakaj bo nova nuklearka tolikokrat dražja kot je bila nova termoelektrarna?

Nova nuklearka bo predvidoma vsaj dvakrat močnejša kot je bila nova termoelektrarna, življenjska doba JEK2 pa bo verjetno tudi 2,5x daljša od tiste, ki je bila predvidena za TEŠ6 (100 let namesto 40).

Delež stroška goriva, torej urana, bo v končni proizvodni ceni energije veliko manjši na proizvedeno enoto električne energije, kot pa je delež stroška premoga pri proizvodnji elektrike v termoelektrarni.

Stroški goriva pri jedrskih elektrarnah predstavljajo manj kot 20% proizvodne cene električne energije, medtem ko strošek premoga pri TEŠ6 tvori okrog 44% stroška električne energije. Jedrska elektrarna ponuja stabilnejšo ceno, a so stroški kapitala temu primerno višji.

Jedrske elektrarne se tudi gradi predvidoma dvakrat dlje časa kot termoelektrarne. Tudi posojilo, ki ga mora investitor najeti se zato prične odplačevati kasneje, ker je posojilo veliko večje pa se ga odplačuje dlje časa. Stroški financiranja novih jedrskih projektov so zato višji od stroškov financiranja novih termoelektrarn.

Kaj so viri podražitev pri gradnji jedrskih elektrarn v tujini?

Pri gradnji nekaterih novih modelov jedrskih reaktorjev je v zadnjih desetletjih prihajalo do večjih zamud in podražitev projektov. Vzroki podražitev so bili drugačni od tistih za podražitve, ki so spremljale TEŠ6.

Vzemimo primer finske elektrarne Olkiluoto 3. Slednjo je gradila družba brez izkušenj na tem področju, sam reaktor z močjo 1600 MW pa je bil za povrh še prototipne zasnove.

Primanjkovalo je tudi izkušenih strokovnjakov. Izvajalec ob izdaji gradbenega dovoljenja ni bil ustrezno pripravljen, gradnja se je zaradi tega začela z dvoletno zamudo. Velikost reaktorja in uporaba novih tehnologij sta prinesli velike izzive.

Nekatere proizvodne tehnologije še nikoli niso bile uporabljene. Na primer pri tlačni posodi reaktorja so bile uporabljene nove tehnike varjenja. Več velikih sestavnih delov je bilo treba dvakrat ali celo trikrat izdelati, da so dosegli predpisano kakovost.

Dodatne podražitve so bile tudi posledica jedrske nesreče v Fukušimi, saj so morale vse obstoječe jedrske elektrarne, kot tudi tiste v gradnji uveljaviti nove in dodatne varnostne zahteve, kar je terjalo čas in denar.¹¹

Svoje je naredila tudi velika finančna kriza leta 2008, ki je jedrskim projektom otežila dostop do virov financiranja.

Vsi trije potencialni izvajalci JEK2 imajo za seboj uspešne projekte, zato neizkušenost izvajalcev in nove tehnike gradnje več ne bi smele biti izziv. Temu primerno se lahko oblikuje tudi pogodbo z izbranim izvajalcem, da ponavljajočih se napak slovenski davkoplačevalci in porabniki električne energije ne bodo krili.

Končna cena JEK2 in električne energije

Westinghouse trenutno Poljski ponuja nove jedrske reaktorje, moči 1100 MW po ceni 7 milijard evrov na enoto. To ceno bomo uporabili kot predvideno ceno JEK2 in na njeni podlagi izračunali stroške financiranja projekta in ceno električne energije. Predvidevamo, da bo GEN projekt 100% financiral s posojilom.

Če upoštevamo tipično obrestno mero 4%, ki velja na dolgoročna posojila z državno garancijo in 8 let trajajočo gradnjo ter čas odplačevanja 30 let po pričetku obratovanja, bo skupni strošek elektrarne skupaj z obrestmi znašal 15,88 milijarde evrov.

Upoštevajoč zadnje podatke industrije bi bila predvidena povprečna cena električne energije iz nove jedrske elektrarne za prvih 30 let obratovanja 86,79 EUR/MWh.¹²

Naslednjih 30 let obratovanja bo elektrarna lahko proizvajala električno energijo po ceni 29 EUR/MWh saj bo posojilo že odplačano. Tej ceni pa bo potrebno pribiti še vplačila v sklad za razgradnjo, ki za obstoječo NEK znašajo 12 EUR/MWh, kar ceno poveča na 41 EUR/MWh.

Elektrarna bo imela ob primernih investicijah možnost podaljšanja obratovalne dobe za dodatnih 40 let, kar pomeni, da bo veliko večino svoje obratovalne dobe (70 od 100 let) proizvajala poceni električno energijo. Ampak tudi nekoliko višja cena prvih 30 let bo glede na stanje na trgu in glede na trende še vedno konkurenčna.

Cene električne energije so na evropskih borzah vse od začetka vojne v Ukrajini nihale med 100 in 800 EUR/MWh. V obdobju pred vojno so bile cene nekoliko nižje, v prvi polovici leta 2021 so se gibale med 50 in 80 EUR/MWh, v drugi polovici pa so narasle tudi do 300 EUR/MWh.¹³

Napovedi bodočih cen električne energije so nezanesljive, ker je veliko odvisno od mednarodnega okolja kjer trenutno vladajo zaostrene razmere. Povpraševanje po električni energiji bo zaradi elektrifikacije prometa in ogrevanja zagotovo naraščalo.

GEN se spogleduje tudi z možnostjo večjega jedrskega reaktorja in potencialnega soinvestitorstva z drugo državo, kar bi načeloma moralo znižati proizvodno ceno energije na približno 60 EUR/MWh.

Finančna konstrukcija je lahko sicer tudi drugačna. Posojilo za elektrarno se lahko odplačuje 60 let namesto 30 let, kar bo znižalo ceno na MWh, a bodo stroški obresti višji, obdobje izredno poceni proizvodnje električne energije po odplačilu kredita pa bo krajše.

Deloma bi se lahko projekt financiral tudi iz lastnih sredstev GEN Energije ter prek udeležbe gospodarstva in prebivalstva pri investiranju. Več lastnih sredstev kot bo imel projekt, manjši bodo stroški posojila in obresti, posledično pa bo ugodnejša tudi električna energija.

Naročanje analiz, promocija, vloga politike

GEN energija troši precejšnja sredstva v pripravah na investicijo v JEK2, kar je glede na velikost in pomembnost investicije za to podjetje razumljivo.

Jedrska energija je na slabem glasu, mediji jo obravnavajo kot tabu temo in veliko je senzacionalizma. Miti in dezinformacije neovirano krožijo po medijih, med ljudmi in po socialnih omrežjih.

Ker se je v politični srenji izoblikovalo mnenje, da mora o tej temi potekati referendum, tega pa trenutna vlada Roberta Goloba ne želi izvesti nemudoma, je investitor primoran vlagati sredstva v promocijo projekta in zagovarjanje jedrske opcije v širši javnosti.

Pozitivno pri pripravah na JEK2 je to, da analize in priporočila v korist njene gradnje prihajajo iz različnih strokovnih in interesnih krogov, ki med seboj niso povezani.

JEK2 podpirajo številni podnebni znanstveniki in naravovarstveniki. Podpirajo jo tudi gospodarstveniki, ki si želijo stabilnih cen električne energije, kot tudi širok spekter znanstvenikov in strokovnjakov z različnih področij in članov SAZU.¹⁴

III. SINTEZA

TEŠ6 je bil politično izsiljen projekt, za izvedbo katerega je bilo potrebno prirediti celo vrsto podatkov.

Šlo je za umazan, okolju in ljudem škodljiv projekt, ki ga z vsem znanjem o podnebni krizi, ki je bilo takrat na voljo, nikoli ne bi smeli odobriti.

Izvajalec je bil izbran vnaprej, mimo javnega razpisa, hkrati je šlo za izvajalca z zgodovino finančnih težav, ki sta mu kar dve vladi dovolili, da si pridobi položaj iz katerega lahko izsiljuje celotno državo.

JEK2 je iz finančnega, izvedbenega in tehničnega vidika veliko večji projekt, ki bo zaznamoval prihodnost slovenskega elektroenergetskega sistema za nadaljnjih 100 let. Jedrska elektrarna bo delovala na uran, električno energijo bo pridelovala brez izpustov toplogrednih plinov, zanesljivo, 24 ur na dan, vsak dan.

Trenutno veljavna pravila o javnem naročanju investitorju preprečujejo, da bi lahko samovoljno izbral izvajalca projekta mimo javnega razpisa.

Niti eden izmed potencialnih izvajalcev ni v položaju, kjer bi si lahko privoščil prevelike napake ali celo korupcijsko afero, saj bi to pomenilo izgubo na desetine milijard evrov bodočih naročil.

Cena električne energije ne bo niti približno tako zelo odvisna od cene osnovne surovine (urana) kot to velja za premogovno termoelektrarno.

Senzacionalistično enačenje obeh projektov je izredno škodljivo, realne pasti gradnje novih jedrskih elektrarn pa se na ta račun zanemarja.

Morebitna korupcijska tveganja pri JEK2 nikakor niso enaka niti niso podobna tistim iz zgodbe TEŠ6.

Vprašanja virov financiranja in sestave finančne konstrukcije ter poštena izbira izvajalca s previdno sestavljeno pogodbo, so tisti faktorji, ki so največjega pomena za uspešno izpeljavo investicije v novo jedrsko elektrarno.