Jedrska elektrarna Krško bo lahko normalno obratovala še najmanj 20 let
Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo okoljevarstveno soglasje za prvo predvideno podaljšanje obratovalnega dovoljenja JEK, ki bo lahko nemoteno delovala vse do leta 2043.¹
Jedrski reaktor, ki deluje v Krškem, sodi v 2. generacijo jedrskih elektrarn. Pričeli so jo graditi decembra 1974, komercialno pa je pričela obratovati januarja 1983, po dobrih osmih letih gradnje.²
Gre za objekt, ki je bil za svoj čas izjemno dobro grajen. Po stresnih testih sodeč je elektrarna med najvarnejšimi na svetu, ogroziti je ne morejo niti najmočnejši potresi, predvideni za območje Krškega na povratno dobo 10.000 let.³
Jedrske elektrarne so v veliki večini načrtovane za 40 let obratovanja, vendar je to dobo z rednim vzdrževanjem in investicijami mogoče podaljšati vsaj za še enkrat, po trditvah nekaterih strokovnjakov pa celo za dvakrat toliko.⁴
JEK je priprave za prvo pridobitev podaljšanja obratovalne dobe pričela že pred desetimi leti.
Od elektrarne smo pridobili natančne podatke o tem, kaj vse je bilo v zadnjih desetih letih storjeno za povečanje varnosti njenega delovanja;
➡️ Skupna vrednost investicij, povezanih s podaljševanjem obratovalnega dovoljenja, je znašala 370 milijonov evrov.
➡️ Zamenjani so bili uparjalniki, generatorski blok, nizko in visokotlačna turbina.
➡️ Izvedli so izgradnjo sistemov za izboljšanje varnosti zadrževalnega hrama, poplavne varnosti, zanesljivosti električnega napajanja, hlajenje reaktorja in bazena za izrabljeno gorivo, sistemov za alternativni nadzor in upravljanje elektrarne ter izgradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo.
Nove investicije, povezane s podaljšanim obratovanjem, po zagotovilih JEK ne bodo potrebne, bodo pa aktualne pred letom 2043, ko bo elektrarna lahko zaprosila za še eno podaljšanje obratovalne dobe s 60 na 80 let. Takrat bo znova podvržena presoji, če je varno in okoljsko sprejemljivo, da nadaljuje s svojim obratovanjem.
V Nemčiji in Belgiji smo lahko v zadnjih letih spremljali negativne učinke predčasnega zapiranja jedrskih elektrarn.
V obeh državah so negativni politični signali privedli do opuščanja potrebnih investicij v nadgradnjo varnosti elektrarn, ki so bile na koncu zaradi nedoseganja potrebnih standardov tudi zaprte.
Ker splošna javnost o teh procesih ni dovolj obveščena, so se politični akterji, ki so med drugim tudi soodgovorni za današnjo energetsko krizo, lahko izognili politični odgovornosti.⁵
Pirati smo se in se še naprej bomo zavzemali za nadaljnjo rabo in tudi širitev jedrske energije v Sloveniji. Gre za eno najbolj okolju prijaznih in varnih tehnologij pridobivanja električne energije, ki elektroenergetskemu sistemu zagotavlja stabilnost in ki nam edina daje realne možnosti, da se kot človeštvo spopademo z okoljsko krizo.⁶
³ Slovenian national report on nuclear stress test
