Izsiljevalske prakse spletnih strani, ki objavljajo podatke o samozaposlenih

Vsi poznamo spletne strani, ki objavljajo podatke pravnih oseb, torej podjetij, društev, pa tudi samostojnih podjetnikov, ki jih slovenska zakonodaja večinoma obravnava kot pravne osebe, čeprav to dejansko niso. Vsi ti podatki so javnosti na voljo tudi v uradnih evidencah AJPES, kjer za dostop uporabnik potrebuje brezplačni uporabniški račun. Podatki so javnosti dostopni, so pa zaščiteni pred iskalniki, kot je npr. Google.

V nasprotju z AJPES pa spletne strani, ki te podatke pravzaprav pridobijo od omenjene agencije, podatkov ne ščitijo pred indeksiranjem s strani spletnih iskalnikov. Zaradi obiskanosti strani so ti rezultati pogosto med prvimi, ko nekdo išče kombinacijo imena in priimka posameznika, ki je samozaposlen ali zastopa kako pravno osebo.

Nekatere od teh spletnih strani za izbris vaših podatkov s svoje spletne strani celo računajo tudi do 200 evrov na leto.^[1]

Za boljše razumevanje spornosti tovrstnih poslovnih modelov je potrebno razumeti delovanje spletnih brskalnikov.

Slovenska zakonodaja imena in priimka ter poslovnega naslova samostojnih podjetnikov in drugih samozaposlenih ne obravnava kot osebne podatke in jim s tem ne priznava zakonske zaščite, ki sicer velja za osebne podatke fizičnih oseb. Naj ob tem spomnimo, da sta ime in priimek posameznika obvezen del naziva samostojnega podjetnika, tudi če poleg tega uporablja tudi ime za svoje podjetje. Mešanje osebnih podatkov v podatke podjetja je v primeru s.p.–jev torej neizogibno.

Spletni brskalniki za indeksiranje spleta uporabljajo tako imenovane “crawlerje”, ki analizirajo in shranijo vsebino spletnih strani.^[2] Ti ne ločijo med tem, ali sta ime in naslov samostojnega podjetnika ločen podatek od imena in naslova posameznika. Podatke, ki sicer po slovenski zakonodaji ne veljajo za osebne podatke, čeprav bi zgolj z izbrisom “s.p.” za imenom to postali, v procesu analize tako de facto “spremeni“ v osebne, saj jih poveže in shrani kot del informacij o posamezniku.

Spletne strani, ki objavljajo podatke o samostojnih podjetnikih, tako neprestano skrbijo za to, da je vaše opravljanje dejavnosti eden prvih podatkov, ki jih ljudje najdejo o vas. To sicer ni nujno slabo in marsikaterega podjetnika ne moti, vendar bi to morala biti izbira vsakega posameznika, saj gre za njegove osebne podatke.

Vsekakor pa je nesprejemljivo, da zahtevajo plačilo za izbris vaših podatkov, ki so jih pridobili brez vaše privolitve.

Edino, kar varuje tovrstne spletne strani pred tožbami, je pomanjkljivo razumevanje delovanja spletnih brskalnikov s strani pristojnih organov in posledično pomanjkanje ustrezne sodne prakse.

Za začetek bi take spletne strani podatke o samostojnih podjetnikih morale ustrezno zaščititi pred indeksiranjem s strani spletnih iskalnikov. Informacijskemu pooblaščencu je že bila posredovana prijava, na podlagi katere bomo najverjetneje dobili tudi eno izmed prvih podrobnejših interpretacij tovrstnih izsiljevalskih praks v luči zakonodaje varstva osebnih podatkov.

Vse bolj razširjena prekarizacija trga dela v veliki meri sloni na izkoriščanju samostojnega podjetništva s strani delodajalcev, saj se delo prek s.p.–ja delavcem vse pogosteje vsiljuje. Samozaposleni v kulturi in drugi pa prav tako nimajo izbire – če želijo opravljati svoje delo ali dejavnost morajo javno razkriti svoj osebni naslov, ali pa najeti poslovni prostor. Najbrž se strinjamo, da to meji na izsiljevanje?^[3]

Z vidika varovanja temeljnih pravic zasebnosti in človekovega dostojanstva bi bilo vredno razmisliti, ali bi morali poslovne naslove in imena samostojnih podjetnikov, ki so hkrati tudi njihovi domači naslovi in osebna imena, obravnavati kot osebne podatke in jim s tem priznati zaščito, ki osebnim podatkom pritiče. Za varovanje interesov javnosti in podjetij pred morebitnimi prevaranti in izkoriščevalci pa bi lahko brez težav uporabljali druge oblike identifikacij in baz, ki bi človekovo poslovno in osebno življenje bili zmožni popolnoma ločiti.